Grad Lože vreden 400.000 evrov

LOŽE > Eno leto in tri mesece je trajalo, da je sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke ugotovil vrednost gradu Lože po stanju ob podržavljenju. “Z izvedbo cenitve se je nekoliko zapletlo, saj cenilec do konca oktobra lani ni mogel opraviti ogleda, ker mu niso bili zagotovljeni ključi gradu in je moralo s pozivom posredovati sodišče,” pojasnjuje Samo Turel, pooblaščenec za odnosne z mediji novogoriškega okrožnega sodišča. Ključe loškega gradu so imeli na sedežu vipavske občine, ki se je znašla v sporu z grajskim najemnikom. Aprila 2009 so mu kljub njegovemu nasprotovanju odpovedali najemno pogodbo. Ko so hoteli cenilcu odpreti vrata, so ugotovili, da je nekdo zamenjal ključavnico. Vipavska občina je ključavnico preprosto zlomila in na grajska vrata namestila novo. “Spor z nekdanjim najemnikom je rešen,” je za PN zagotovil vipavski župan Ivan Princes.

Prepočasni sodni mlini?

Sodni izvedenec je cenitev izročil sodišču v začetku avgusta. V začetku septembra je sodišče pozvalo stranke, naj do konca oktobra sporočijo ajdovskemu okrajnemu sodišču, ali s cenitvijo soglašajo ali ne.

Nekdanji posestniki so bili z izjavami okrog tega precej zadržani. Jasno je, da je vrhovno sodišče v začetku leta 2010 razsodilo, da se grad s pripadajočimi zemljišči vrne družini Mayer. Vipavska občina, Kmetijstvo Vipava, Agroind Vipava 1894, Kmetijska zadruga Vipava (KZ), ajdovska občina in sklad kmetijskih zemljišč, ki so kot nekdanji posestniki temu nasprotovali, so zdaj primorani z Mayerjevimi najti skupno besedo. Kmetijska zemljišča, ki so predmet vračanja, so danes skoraj vsa v lasti države. Ker nekaterih ne bo mogoče vrniti, bodo Mayerjevim izplačali odškodnino.

“Želimo si, da se spor čim prej konča. Če se bo postopek še dolgo vlekel, bo grad ruševina,” je prepričan Boris Bajc, direktor KZ Vipava. O podrobnostih, kako bo zadruga ravnala v postopku kot nekdanja posestnica, Bajc vsaj za zdaj ni želel govoriti. Zato pa je Princes že pred časom napovedal, da bo občina zahtevala vračilo vlaganja v grad. Tega so namreč očistili, obnovili streho ter vgradili nova okna in vrata. Ali jim bo pravico do vračila uspelo tudi dokazati, bo morda znano že v začetku prihodnjega leta, ko naj bi se stranke ponovno srečale pred roko pravice.

Kaj bodo Mayerjevi z gradom?

Domačini se z zadržkom ozirajo na osamele grajske zidove, prepuščene zobu časa. Predvsem se sprašujejo, ali se nameravajo Mayerjevi resnično vrniti v grad in kaj bodo tam počeli. Odvetnika družine Mayer, ki bi morda znala o tem kaj več povedati, včeraj nismo uspeli priklicati.

Z gotovostjo pa lahko rečemo, da gre za enega daljših in nenavadnih denacionalizacijskih postopkov. Potomci zadnjega lastnika loškega posestva, Evgena Mayerja, so 18 let dokazovali pravico do vrnitve premoženja. Tovrstne zadeve rešujejo upravne enote, ajdovska pa je svojo pristojnost v tem primeru odklonila in jo odstopila tamkajšnjemu okrajnemu sodišču. To je zahtevo leta 2001 zavrnilo. Po oceni sodišča jim ni uspelo dokazati, da so državni organi oziroma predstavniki oblasti uporabili silo ali grožnjo pri odvzemu premoženja. Sklep ajdovskega sodišča je potrdilo višje koprsko sodišče.

Mayerjevi so nato na vrhovno sodišče vložili zahtevo za revizijo in uspeli. Vrhovni sodniki so sklep okrajnega in višjega sodišča razveljavili ter ajdovskim sodnikom naložili, da zadevo ponovno presodijo. Pa so si slednji naenkrat premislili in se izrekli za stvarno nepristojne. Koprski sodniki se tokrat z njimi niso strinjali in so jim naložili, da se zahtevek za denacionalizacijo izpelje na ajdovskem sodišču.

TINA KODRE