Gregorjev sejem lahko zraste
Spomladanski sejem Gregorjevo, ki ga je v soboto pripravilo Turistično društvo Nova Gorica, so ljudje dobro sprejeli. Vodstvo društva je zadovoljno, a preden bi novi dogodek v mestu kako širili, bo potrebna analiza. Hkrati bi bilo po trditvah društva treba odpraviti nekatere ovire.
NOVA GORICA > Turistično društvo je letos uvedlo sejem ob Gregorjevem, dnevu, ki po ljudskem izročilu napoveduje prihod pomladi. Na njem so se predstavili kmetijci in rokodelci iz vse Slovenije, pa tudi društva in ustanove, kot je kmetijski zavod z Goriškega. Skupaj jih je bilo 65, manjkal ni nihče, vse stojnice so bile zasedene, je rekel predsednik društva Slavko Šuligoj. In lahko se je pohvalil, da je dogodek uspel.
Dobro vedno “vžge”
Predsednik je postregel z okvirnimi številkami: “Ocenjujemo, da je bilo na sejmu več kot 2000 obiskovalcev, presenetil pa nas je petkov večer.” Takrat so namreč v atriju knjižnice pripravili spuščanje gregorčkov, različno oblikovanih plavajočih lučk po vodi. Društvo je to organiziralo v sodelovanju z nekaj enotami novogoriškega vrtca, je pa dogodek pritegnil več otrok oziroma družin z otroki, kot so pričakovali.
Ovir je precej
V turističnem društvu opozarjajo, da ni prostora v mestu, ki bi bil infrastrukturno primerno opremljen za prireditve. Stojnice, ki so jih dobili pri krajevni skupnosti in pri drugih, so zastarele. Za spuščanje gregorčkov pa pozivajo občino, da bi uredila dostop do Korna. Atrij Goriške knjižnice s tremi bazeni je bil namreč pretesen za vse zbrane.
In podobno je bilo v soboto. Pri društvu so nam pokazali nekaj elektronskih sporočil z zadovoljnimi odzivi razstavljalcev. “Pogovarjali smo se z njimi in dejali so, da je bil to eden bolje organiziranih sejmov. Nobenih nejasnosti ni bilo, vse je teklo, kot je treba,” je izpostavil Šuligoj.
Hkrati je ponazoril, kako so obiskovalci sprejeli ponudbo na stojnicah: “Bila je neka gospa iz Ilirske Bistrice, ki je prodajala kislo zelje v petkilogramskih posodah. Ob 11. uri jih ni imela več in je soproga poslala po druge”. In podobnega na sejmu ni manjkalo: oljčno olje in druga olja, med, marmelade, suhomesnati izdelki, čaji, vino, sezonski pridelki, slaščice. Zraven so stale stojnice z obrtniškim izdelki, od kozmetike in nakita prek okraskov in izdelkov iz sivke, do suhe robe in vrtnega pohištva.
Gostinske ponudbe je bilo pravzaprav malo, glavni namen pa je bil predstaviti pridelke in izdelke neposredno s kmetij in iz delavnic. “Želeli in naredili smo, da je okolica prišla v mesto in smo omogočili ljudem, da spoznajo tamkajšnje ponudnike,” je povedal Šuligoj. Povpraševanja po teh izdelkih ne manjka, sejem naj bi ljudje pohvalili prav zato, ker je bila ponudba kakovostna.
Širili bi, ampak kam?
Uspeh je dobra popotnica za naprej. Preden bi se odločili, ali dogodek širiti bodisi časovno bodisi prostorsko, pa bo treba narediti analizo, pravijo v društvu. Trdijo, da so se letos celo skoraj otepali razstavljavcev: 15 so jih morali zavrniti, ker na Bevkovem trgu preprosto ni bilo dovolj prostora.
Edina rešitev bi bila širitev prek Kidričeve ulice na prostor pred mestno hišo in morda zapora vmesnega kraja ulice. Časovno pa bi lahko za uvod dogodek začeli dan prej, torej v petek, meni Šuligoj. Če bi ga hoteli podaljšati v večer, pa bi po ocenah društva potrebovali boljšo razsvetljavo na trgu. Zdajšnja naj bila kljub svoji sodobnosti prešibka.
