Grozdja za četrtino manj, a letnik obeta
V kleti Vipava 1894 so v nedeljo s cabernet sauvignonom sklenili letošnjo trgatev. Ta se bo v zgodovino zapisala z rekordno zgodnjim začetkom trgatve za penine, ekstremno sušo in s četrtino manjšim pridelkom. Skupaj so odkupili 1,5 milijona kilogramov grozdja, načrtujejo dober milijon litrov vina in kot pravijo, se obeta dober, pri rdečih celo izjemen letnik. Prodaja v prvih osmih mesecih je primerljiva lanski, a vroče poletje je vplivalo tudi na manjšo potrošnjo vina.
V kleti Vipava 1894 so danes postavili piko pod letošnjo trgatev.
Foto: Alenka TratnikVIPAVA > V vipavski kleti, ki odkupuje grozdje od približno 200 pogodbenikov iz cele Vipavske doline, so se junija nadejali dobre letine, z napovedanima dvema milijonoma kilogramov grozdja. A suša in 16-dnevni vročinski val s temperaturami nad 35 stopinj Celzija sta načrtovano količino pridelka zmanjšali za četrtino.
V kleti Vipava 1894 so danes postavili piko pod letošnjo trgatev.
Foto: Alenka Tratnik“Ko so v klet prihajale prve količine chardonnaya in sivega pinota, smo se kar prestrašili. Dež je malo pomagal poznejšim sortam, tako da smo na koncu z odkupom kar zadovoljni,” je povedala direktorica podjetja Tanja Vidmar Šinigoj.
Kakovost grozdja sicer obeta dober letnik. “Obetamo si sadna, sveža, aromatična vina z nekoliko višjimi kislinami in za odtenek manjšimi alkoholi. Pri rdečih vinih pa se napoveduje izredno dober letnik, imamo relativno nizke ph, lepe kisline, visoke alkohole in lepo barvo. Posebej bi izpostavil merlot,” je danes na novinarski konferenci napovedal enolog Filip Šinigoj. Razmerje med belimi in rdečimi sortami je v vipavski kleti 70 proti 30 v korist prvih.
Glavni enolog v vipavski kleti Filip Šinigoj
Foto: Alenka TratnikPoudarjena sortnost in karakter vipavskih vin sledita svetovnim trendom, kar se pozna tudi v prodaji, je povedal prokurist in vodja trženja v kleti Vipava 1894 Andrej Furlan. Prodaja je bila v prvih osmih mesecih letos podobna lanski, a kot je povedal, je poletna vročina potrošnjo vin v Sloveniji zmanjšala za 20 odstotkov. Vipavska vina gredo najbolje v promet v Ljubljani in na Gorenjskem, izvoz predstavlja približno 15 odstotkov celotne prodaje, vipavska vina pijejo v 20 državah, od Norveške do Japonske, ZDA in Brazilije, največ pa v Nemčiji in v Avstriji.
Po letošnjem poletju se tudi v vipavski kleti zavedajo, da prihodnosti vinogradništva ne morejo prepustiti zgolj vremenu. Ključno vprašanje je, kako ohraniti najboljše vinogradniške lege, ki so zaradi zgradbe tal najbolj izpostavljene ekstremnemu sušnemu stresu. “Tehnik prilagajanja je kar nekaj, od priprave tal do minimalnega preciznega namakanja, ki bo nujno. Najbolj ključno vprašanje je, kako pripeljati vodo na terase. Ali bo to več manjših zadrževalnikov ali delno javni vodovodni sistemi ali Vogršček, še ne vemo. Enotnega odgvora ni, a za rešitve nimamo veliko časa. Prej kot se bomo prilagodili, manj hektarjev bomo izgubili. Brez prilagoditev vinogradov na terasah, na katere smo najbolj ponosni, mogoče čez pet, deset let ne bo več,” je včeraj povedal dr. Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije.