Hiše govorijo o preteklosti

Goriška
, posodobljeno:

V Lokavcu so pod okriljem Društva Doli in strokovnim vodstvom Goriškega muzeja odprli razširjeno muzejsko zbirko bivalne kulture v Batičevi hiši. Ob črni kuhinji in izbi, ki sta bili doslej na ogled, so uredili še “preužitkarsko izbo” s prikazom čevljarske obrti, s katero se je nekoč preživljalo kar nekaj domačinov.

Na ogled je tudi čevljarsko orodje. S to obrtjo  se je  nekoč preživljalo več domačinov.
Na ogled je tudi čevljarsko orodje. S to obrtjo se je nekoč preživljalo več domačinov.Alenka Tratnik

LOKAVEC > Gre še za en kamenček v mozaiku prizadevanja domačinov, da raziščejo, zapišejo, predstavijo in ohranijo spomine, objekte in ostale kulturne dragocenosti, s katerimi želijo Lokavec postaviti ob bok poznanim turističnim krajem. Mnogo zgodb so iztrgali pozabi s projektom Lokavec in čas, ki bo letos praznoval dvajseto obletnico. Zapuščino domače vasi odkrivajo že v podružnični šoli, k razvoju kulturnega življenja prispevajo krajevna skupnost, številna društva in posamezniki.

Rdečo nit imajo v rokah člani Društva za ohranjanje lokavškega izročila Doli. Odločili so se, da s projektom Lokavške hiše govorijo prikažejo del nekdanje bivalne kulture z ohranitvijo značilnih domačij in malih obrti. V sodelovanju z lastniki so ohranili kovačijo v Kuših, Graparjevo žago venecijanko, ohraniti poskušajo fužino in kotlarno, oživljajo staro Batičevo hišo. Hiša je skozi stoletja ostala nedotaknjena. “Je kot Trnuljčica, ki je spala dvesto let. Notranjost je ohranjena taka, kot je bila pred stoletji. Na zunaj je bila ometana, zasnova pa daje vedeti, da je to starejša zgradba. Drugače je to značilna hiša za Lokavec,” pojasnjuje predsednik društva Doli Boris Blažko. Spodaj sta bili klet in štala, na vrhu prostor za seno, ki je pozimi služilo kot izolacija, v sredini pa bivalni prostori. “Naš namen je, da se podoživi nekdanje življenje, da hiša živi naprej tako, kot nekoč, samo brez ljudi. Hiša živi z nami, z vasjo, ob praznikih obudimo praznične običaje, postavimo jaslice, danes je kruh na mizi, za veliko noč so pirhi. Drugače bi bila hiša mrtva, bi bila samo muzej …” je povedal Blažko.

V društvu že snujejo načrte za nadaljnjo prenovo hiše in nadgraditev etnološke zbirke s celovitim prikazom nekdanjega življenja v Lokavcu. Lokavčani so z obnovo in odprtjem druge izbe počastili spomin na dolgoletnega strokovnega sodelavca pri postavitvi etnološke zbirke Andreja Malniča. Domačine je ob odprtju nagovoril etnolog Goriškega muzeja Borut Koloini, prostor je odprl profesor zgodovine Pavel Bogataj, blagoslovil ga je župnik Jože Ličen, slovesno odprtje so pospremili mladi pritrkovalci in harmonikarji.

ALENKA TRATNIK

Etnološka zbirka Batičeva hiša govori o preteklosti v Lokavcu
Etnološka zbirka Batičeva hiša govori o preteklosti v LokavcuAlenka Tratnik