Hitrost je odločilna
Možganska kap v Sloveniji letno prizadene približno 4200 ljudi. Projekt Telekap, ki naj bi ga vzpostavili čez pol leta, bo omogočil hitrejše zdravljenje možganske kapi na daljavo, s tem pa občutno povečanje števila ozdravljenih oziroma manjše število umrlih ter takih s hudimi posledicami.
NOVA GORICA > “Možganska kap je tisti srčno-žilni dogodek, ki se ga vsi najbolj bojimo, ker približno 20 odstotkov pacientov umre. Velika večina jih ostane invalidnih, to pa je tisto, kar nas razčloveči,” je povedala Bojana Žvan z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ena od pobudnic projekta Telekap.
Zaradi težkih posledic, ki jih lahko ima možganska kap - za tretjino prizadetih je to običajno trajna invalidnost, je nujno pravilno in čim hitrejše ukrepanje. Učinkovita metoda je tromboliza - gre za raztapljanje krvnih strdkov, izvedena pa mora biti v roku štirih ur in pol od nastopa možganske kapi.
V Sloveniji je 40.000 bolnikov zaradi možganske kapi. Letno jih zaradi te bolezni žil možganov zboli 4200. V Goriški zdravstveni regiji možganska kap vsako leto prizadene od 250 do 300 ljudi. V petletnem obdobju 2007-2011 je na Goriškem vsako leto v povprečju umrlo 31 žensk in 19 moških, od tega večina v starosti 65 let in več.
Iz Ljubljane na daljavo
V Sloveniji je težava v tem, da v bolnišnicah primanjkuje nevroloških oddelkov in žilnih nevrologov, zato se je skupini strokovnjakov iz ljubljanskega kliničnega centra porodila ideja, da bi regionalnim bolnišnicam pomagali na daljavo, tako kot to že počnejo v Nemčiji, na Irskem, v ZDA in še kje.
Projekt Telekap, ki naj bi zaživel čez pol leta, bo ljubljanski klinični center povezal z osmimi partnerskimi bolnišnicami, tudi na Primorskem. S pomočjo sodobnih avdio-vizualnih tehnologij bo omogočil 24-urno komunikacijo med vaskularnim nevrologom iz osrednjega komunikacijskega centra in zdravnikom v regionalni bolnišnici.
Nevrolog bo iz centra preko računalniške videokonference pregledal izvide in vodil preiskavo. Če bo presodil, da je pri bolniku potrebna tromboliza, bo zdravnika usmerjal pri pravilni izvedbi. Dolgoročno bo večje število pravilno izvedenih tromboliz prispevalo k znižanju umrljivosti, pa tudi k znižanju stroškov, povezanih z dolgotrajno rehabilitacijo po možganski kapi.
Pomembna je vsaka minuta
Jožef Magdič z UKC Maribor je opozoril na prepoznavanje znakov možganske kapi. Omenil je težave z govorom, ohromelost udov, povešen ustni kot. Ob katerem koli takem simptomu je treba takoj poklicati reševalce na 112. “V dveh tretjinah primerov se še vedno ignorira prve, morda še ne dramatične znake,” je še opozoril Magdič.
Pri preprečevanju možganske kapi je ključna preventiva s poudarkom na zdravem življenjskem slogu. Razveseljiv pa je podatek, da je na Primorskem umrljivost zaradi možganske kapi v Sloveniji najnižja.
NACE NOVAK