Hočejo imeti vpliv na informacije

Goriška
, posodobljeno:

Proračun občine Idrija z ničemer ne izdaja, da namerava občane informirati s svojim glasilom. Podobno tudi v Cerknem iz njega ni mogoče razbrati, da ga že ima. V Idriji so potrdili, da bo prva številka kmalu izšla.

 Medtem ko pod množico peres nastaja vrsta informativnih listov in revij, bodo svoje glasilo pisali še uradniki občinske uprave
Medtem ko pod množico peres nastaja vrsta informativnih listov in revij, bodo svoje glasilo pisali še uradniki občinske uprave

IDRIJA, CERKNO> Idrija z glasilom stopa ob bok 130 občinam po Sloveniji, ki jih že izdajajo. Pravzaprav večjemu številu občin. 130 jih je glasila vpisalo v razvid medijev. Nekatere, med njimi Cerkno, se zanašajo na to, da ne izdajajo resnih medijev, zaradi česar ne podležejo niti zakonu. Idrija odloka o glasilu ni sprejela, namera za izdajanje pa ni razvidna niti iz nedavno sprejetega proračuna. Direktorica občinske uprave Mojca Remškar Planinc pa je potrdila, da je prvo glasilo skoraj nared.

Tri brezplačna glasila, plačljivi štirinajstdnevnik, poljudnoznanstvena revija, bilten štirih KS in lokalni radio, torej obilje “informatorjev” o dogajanju v občini, si je mogoče razložiti tudi z obrobno vlogo, ki jo informiranju že desetletje namenja občina Idrija. Ker tudi njena spletna stran ne kaže namere po tehtnem informiranju, je pozornost, ki jo temu iznenada namenja, dobrodošla.

Občina, ki je plačevala del vsebin v omenjenih medijih, si, kot je potrdila Remškarjeva, želi večji vpliv na to, kar bo objavljeno. “Razumeli smo, da na vsebine zasebnih medijev na trgu nismo mogli vplivati. Pa ne gre samo za vsebine, pač pa tudi za postavitve. Ob informacijah, o Unescu denimo, so se znašle reklame, ki tja niso sodile,” je povedala in napovedala, da bodo občane z delom uprave občine seznanjali šest do devetkrat letno.

Informator bo izdajal Radio odmev, ki je v polovični lasti občine in je zašel v finančne škripce. Večino vsebin naj bi pripravljali sodelavci uprave. Vprašanje, ali se ne bojijo zavračanja občanov, da bodo trobili v preživet informativni rog, je Remškarjeva zavrnila z odločnim ne. “Ocenjujemo, da bomo z manj denarja občane bolj učinkovito informirali,” je prepričana. Približno 26.000 evrov naj bi zadoščalo za načrtovane izdaje. Reklam naj bi bilo največ desetina.

Ena številka Komunitatorja, ki je skozi 13-letno izdajanje prešel s šestih na štiri številke letno, stane približno 30.000 evrov. To je edini brezplačnik, ki nima finančnih težav, saj ga ob pičlih treh odstotkih reklamnega iztržka financirata Kolektor Group in Sikom. Koliko stane bolj primerljivo glasilo občine Cerkno Ukopditi iz njenega proračuna ni razvidno. Le iz podatka supervizorja pri protikorupcijski komisiji je mogoče razbrati, da je občina družbi, ki glasilo oblikuje in tiska, zanj (in bržčas še za kakšno delo) doslej odštela približno 40.000 evrov.

Pri tem so Ukopditi pred dvema letoma svet občine presenetili podobno, kot bo idrijske svetnike “njihov” informator. Svetniki SLS Cerkno so tedaj zahtevali oblikovanje uredniškega odbora, zagotavljanje neodvisnosti vsebin in vpis v razvid medijev. Pozneje so se zadovoljili z mnenjem ministrstvo za kulturo, da uredniško neoblikovane informacije, namenjene znanemu krogu bralcev, ne vsebujejo elementov medija. Medtem so pozabili celo na sklep, da bodo uredniški odbor oblikovali in na nepregledno financiranje lista.

Pred to zanko je tudi idrijski glasnik občinske uprave. Pri tem pa, denimo, občina sofinancira resnično ozko usmerjen svetovalni list Umni kmetovalec, ki ga je, podobno kot ostale, mogoče najti v razvidu medijev.

SAŠA DRAGOŠ