Ideja Kodelje ni najbolj dobrodošla
Če bo hotel vipavski župan Goran Kodelja uveljaviti predlog, da bi del denarja za protipoplavne ukrepe, ki bi ga financirali iz dodatka k dogovoru o razvoju regij, namenil za kolesarsko pot med Vipavo in Vrhpoljem, bo potreboval soglasje županov v regiji. Prerazporejanje bi zelo zavleklo, če ne celo ogrozilo izvedbo predvidenih projektov, je prepričan tolminski župan Uroš Brežan.
VIPOLŽE > Na včerajšnji seji sveta regije so župani od Bovca do Vipave ter predstavniki razvojnih agencij razpravljali tudi o regionalnem razvoju, ki ga podpira kohezijski denar EU, in o tem, kako daleč so postopki, ki bodo občinam omogočili izkoristiti njim namenjenih 32,5 milijona evrov iz aktualne finančne perspektive. Direktorica Posoškega razvojnega centra Almira Pirh je naštela možne zaplete na tej poti, vendar je poudarila, da so vsi projekti, ki so jim občine namenile ta denar, “na dobri poti, da bodo izvedeni v obdobju do leta 2027.” Med njimi je zagotovitev protipoplavne varnosti vzdolž celotnega toka Vipave in širitev mreže kolesarskih stez.
Prav v ta dva pa želi poseči vipavski župan Goran Kodelja, ki je med drugim ravno prišel na vrsto za enoletno predsedovanje svetu regije. Tudi pred zborom kolegov je namreč izpostavil idejo, da bi prerazporedil približno dva milijonov evrov, kolikor naj bi iz omenjenega zneska bilo vloženih v občini Vipava. Tam naj bi delali zgolj ukrepe za zaščito pred poplavami, kar pa se Kodelji zdi nesmiselno. Zato bi polovico zneska namenil urejanju kolesarskih stez, s tem pa ta denar “zadržal v Vipavi,” kot se je izrazil.
Brez Ljubljane!
Med razpravo o razvojnem denarju so se župani severne Primorske dotaknili tudi napovedi, da bo naša zahodna kohezijska regija, ki poleg Primorske vključuje Gorenjsko in osrednjo Slovenijo z Ljubljano vred, v prihodnje deležna znatno nižjega deleža podpore iz kohezijskega sklada kot vzhod države. Zahod je namreč statistično dobro razvit. Župani ocenjujejo, da bi bilo treba to spremeniti in iz razvojne regije izvzeti Ljubljano. Marsikje na Primorskem so namreč odročni kraji, kjer je razvitost vse prej kakor visoka.
Do včeraj predsednik sveta regije, tolminski župan Uroš Brežan je kolegu odgovoril: “Projekti so zelo kompleksni, stvari se bodo spreminjale zelo težko. Ne vidim dosti možnosti, da bi posegali v protipoplavni projekt ali tistega kolesarskega.” Dodal je, da se bo treba sprijazniti, in enako kot Pirihova je ocenil, da bi prerazporejanje denarja ogrozilo zastavljene naložbe.
Ob tem sicer priznava, da je poseg, kot bi ga hotel Kodelja, teoretično možen. Vendar bi zahteval izjemno veliko novega usklajevanja med številnimi akterji in bi v najboljšem primeru zelo zamaknil izvedbo predvidenih del.