Ideje so, praksa škripa
“Gostje iščejo pristnost, lokalne posebnosti, vino, kulinariko, doživetja. Vse to v Vipavski dolini imamo, a ne znamo ponuditi, ker se ne znamo ali ne želimo povezati in ni zadostnega posluha v podpornih institucijah,” je bilo slišati na okrogli mizi o razvoju turizma na podeželju, kjer je bila v ospredju zlasti Vipavska dolina.
LOKAVEC > “Avtobusi vozijo skozi Vipavsko dolino v Brda, Benetke, turisti z luksuznih križark se vozijo čez Kras v Ljubljano in na Bled, a ne zavijejo v Vipavsko dolino. Povedati moramo svetu, da smo tukaj že več kot tisoč let in da imamo kaj ponuditi. Pa ob avtocesti nimamo niti ene informacijske table, ki bi sporočala, da pridelamo dobra vina, češnje, pršut, da imamo krasno naravo, kolesarske in planinske poti, vzletišča. In mislimo, da nas že vsi poznajo,” je poudaril predsednik uprave Agroinda Boris Jež.
Predstavniki društev in ustanov so se strinjali, da je Vipavska dolina zaspala, a se mora prebuditi. Po besedah etnologinje iz Goriškega muzeja Inge Brezigar Miklavčič bo v 21. stoletju 90 odstotkov gospodarske dejavnosti temeljilo prav na turizmu. “V 21. stoletju se prodajajo dobre zgodbe. Kulinarika, kulturna dediščina, doživljajski turizem. Turizem se danes povezuje z informatiko, izobraževanjem, trajnostnim razvojem. Tu bo možno odpirati nova delovna mesta.” je prepričana. Podobno je razmišljal predsednik novogoriškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec, ki je poudaril pomen vključevanja ranljivih skupin v turizem. “V tujini so te skupine gostov zelo zaželene, pri nas vidimo tu priložnost tudi za dodano vrednost pri odpiranju delovnih mest za osebe, ki bi delale s hendikepiranimi.”
Idej je veliko, pot do uspeha pa je v sodelovanju, kjer pa v praksi še močno škripa, so se strinjali sogovorniki. Izpostavili so slabo sodelovanje med ponudniki in premalo podpore lokalnih turistično informacijskih centrov, razvojnih agencij, občin in državnih krovnih organizacij.
“Pred nosom imamo fantastične zgodbe, samo pobrati jih moramo. V Lokavcu imamo vse, kar imajo bolje razviti turistični kraji, in še več. A so nas prehiteli, ker imajo za seboj močno podporo lokalne skupnosti,” je izpostavil predsednik Društva Doli in idejni vodja številnih lokavških projektov Boris Blažko.
Etnologinja in lokalna turistična vodnica Tanja Rijavec je kot težavo izpostavila pomanjkanje skupne blagovne znamke, ki bi promovirala Vipavsko dolino. “V praksi se srečujemo še z občinskimi mejami in predpisi. Lokalni vodniki lahko vodimo gosta v domači občini, v sosednji pa ne. Dogaja se, da skupino gostov v enem dopoldnevu vodijo trije vodniki. To je nesmisel. Gostov ne zanimajo občinske meje.” ALENKA TRATNIK