Ideje so, a ni jasno, ali se bodo uresničile
Študenti arhitekture so poiskali zanimive rešitve za ureditev športno rekreacijskega parka Ajševica, a mimo ljudi, ki v tem prostoru živijo in delajo, kar je številne zmotilo. Na občini pravijo, da bo zdaj čas za iskanje končnih rešitev, o tem, kdaj naj bi se te s papirja in maket preselile v realnost, pa nič.
NOVA GORICA> Do 26. aprila so v avli mestne hiše na ogled rešitve krajinsko-urbanistične delavnice študentov ljubljanske fakultete za arhitekturo na temo Športno rekreacijski park Ajševica.
“Odločitve o tem, kaj bi kje bilo, so bile že bolj ali manj nastavljene. Z majhnimi vložki, zasaditvami in enostavnimi objekti je mogoče območju dati funkcionalno vsebino, “ je na otvoritvi razstave povedal profesor Janez Koželj.
Svojevrstna novost, ki bi jo bilo mogoče hitro urediti, je dobrih deset kilometrov dolga povezovalna pot. Ta postavlja meje parku, v katerem so se študentje posebej posvetili ureditvi že obstoječega padalskega centra in kampa Lijak ter konjeniškega centra. V bližini konjeniškega centra so si zamislili športno letališče, nedaleč stran pa naj bi zraslo golf igrišče. A to so ideje. Do realizacije je še dolga pot.
“Zadovoljen sem, da se je začelo nekaj premikati, sam pristop pa se mi ne zdi na mestu. Mislim, da bi se morala krajevna skupnost bolj aktivno vključiti v ta projekt. Vsaj z določenimi informacijami in poznavanjem terena, saj je bilo tu povedanih nekaj stvari, ki v naravi ne držijo,” je povedal Marko Tribušon, predsednik sveta KS Ozeljan - Šmihel, kjer leži pretežni del predvidenega parka.
“To so razmišljanja, klesanje idej”
“Mislim, da ni razloga za užaljenost. To so razmišljanja, klesanje idej, sugeriranje pristopov. Nobene bojazni ni, da bi nekdo kar na podlagi te naloge dobil gradbeno dovoljenje. Na tem bo treba delati naprej in vsi, ki imajo tam interes in pravice, ne bodo spregledani,” je zagotovil Niko Jurca, načelnik občinskega oddelka za okolje, prostor in infrastrukturo.
Dodal je še, da znašajo stroški delavnice, vključno z razstavo in izdajo kataloga, le nekaj tisoč evrov, na vprašanje, kdaj bi lahko bili zaključki delavnice vidni tudi v praksi in koliko bi občino to stalo, pa je odgovoril, da je o tem še prezgodaj govoriti.
“Z delavnico smo dobili nabor idej. Zdaj je treba izbrati tiste prave in začeti z njihovo realizacijo. Sam vidim v prvi vrsti dve. Ena je povezovalna pot, druga pa prostor za padalce. Tam je dejansko treba dobiti samo modus, kako to sfinancirati, z javnimi sredstvi ali tako, da se dobi zasebnega investitorja,” je povedal župan Matej Arčon.
Čas bi že bil, da se začne kaj delati
“Če bi bilo res na tak način postavljeno, potem bi bil zelo zadovoljen. Objekt bi bilo treba zaradi varnosti nekoliko zamakniti v levo ali desno, sicer pa so, glede na to, da niso nikogar od nas nič vprašali, nalogo zelo dobro opravili,” je o predvideni ureditvi padalskega centra povedal Damjan Pregelj iz domačega društva jadralnih padalcev Polet. Pojasnil je še, da bi bil že čas, da se neha samo govoriti in se začne res nekaj delati.
Glede na to, da je vse skupaj še pri idejah, je Pregelj ponovno obudil tudi idejo o tem, da bi pristanek za jadralne padalce pomaknili bliže hribu, tja, kjer je zdaj prostor za modelarje. Tam bi bilo namreč mogoče izvajati več dejavnosti. Tudi spuste z gorskimi kolesi, urediti bi bilo mogoče umetno sankališče, šolski poligon za prve korake v svet jadralnega padalstva in podobno, vse skupaj pa bi povezovala vzpenjača do vzletišča, ki jo je, tako Pregelj, obljubljal že župan Brulc.
“Mislim, da bi se vložek v žičnico oziroma tak center kmalu povrnil, predvsem pa bi dal kruh še vsaj deseterici ljudi,” je še povedal Pregelj.
V zvezi z letošnjo sezono na Lijaku, ki ga letno obišče okrog deset tisoč padalcev iz vseh koncev Evrope, je povedal, da je zaradi slabega vremena do zdaj bistveno slabša od lanske. “Kamp je prazen, sobe so prazne, gostilne so prazne,” je razmere karikiral Pregelj, kot dobro stran deževja pa je omenil to, da na vzletišču bolj hitro raste trava, ki jo je lanska suša povsem ožgala.
NACE NOVAK
