Idrija je alpsko mesto 2011
Idrija je bila kot alpsko mesto leta 2011 razglašena že aprila lani, naziv pa bo formalno prevzela 8. februarja. V nekaj letih priprav na kandidaturo je skušala krepiti alpsko okoljsko zavest. Leto je dočakala z inovativno strategijo trajnostnega razvoja občine.
IDRIJA> Idrija je v leto 2011 stopila kot alpsko mesto tega leta. Potem ko je bila razglašena že lani, bo naziv kot 14. mesto po vrsti v alpskem prostoru in kot drugo slovensko (prvi je bil Maribor) formalno prevzela od avstrijskega Bad Auseeja 8. februarja. Dan kasneje bo javnosti prvič predstavila pravkar dokončano inovativno strategijo trajnostnega razvoja.
Prednosti in pasti visoke tehnologije
Strategija, ki je poldrugo leto nastajala v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU, predstavlja enega od pogojev za prevzem naziva. Idrija pa je mednarodno žirijo že prej prepričala, da se je iz prestolnice živega srebra uspešno prelevila v eno ključnih slovenskih središč visoke tehnologije, pri čemer je v razvoj sposobna vključiti tudi protokole alpske konvencije.
Medtem bodo v Idriji oblikovali geo park in pripravljali vrsto študij, denimo o podnebni nevtralnosti mesta z njegovo trajnostno energetsko obnovo, o preprečevanju svetlobnega onesnaževanja in podobnem. Veliko bo tudi priložnosti za druženje z ljudmi iz alpskih mest in, kot upajo v občini, za tesnejšo povezavo s sosednjimi občinami pri trajnostnih projektih.
Vse letošnje največje naložbe - gradnja čistilnih naprav v Idriji in večjih krajih občine, vodovoda iz Idrijske Bele v Idrijo in priprava trajnostne energetske zasnove - so zato podrejene odpravi največjih razvojnih cokel, ki jih opredeljuje strategija. Poleg pomanjkljivo razvite komunalne in telekomunikacijske infrastrukture, strategija pasti vidi tudi v visoko razvitem gospodarstvu. Ker to sedaj občini omogoča polno zaposlenost, primanjkuje kadrov za razvoj skromno razvitih obrtnih in terciarnih dejavnosti. Te bi sočasno pomenile varovalko pred težavami monokulturno obarvanih visokotehnoloških središč.
Strategija ni prezrla skromnega sodelovanja med gospodarskimi središči in teh z okoljem. Poudarja pasti velike prostorske omejenosti in prometne izoliranosti občine. Pomembno vlogo pripisuje zankam regionalizacije, v kateri bi Idrija zaradi neugodne geografske lege na obrobju utegnila potegniti krajši konec. Toliko slabše za Idrijo je to, da so skoraj vse predlagane rešitve (od decentralizacije prek pospešitve okoljskih vlaganj do omilitve birokracije za vse mogoče postopke) v pristojnosti države.
Alpsko mesto za občane in z njimi
Strategija ni prezrla niti skromne obveščenosti in okoljske ozaveščenosti občanov. Dokument je sicer nastajal v sodelovanju z vsem gospodarstvom, zavodi in gospodinjstvi, ki so izpolnili obsežen vprašalnik o sedanjih razmerah in želenem bodočem razvoju občine. Kljub temu ljudje o ciljih alpskega mesta in zavezah alpske konvencije vedo bore malo.
Zato bo slovesnost ob prevzemu naziva 8. februarja v dobršni meri namenjena odpravljanju te vrzeli. Podobno velja za vrsto prireditev, ki jih občina pripravlja v tem letu. Vrsta simpozijev in posvetov pa bo bolj strokovne narave. Marčevski simpozij bo tako posvečen naravnim nesrečam in petstoti obletnici potresa v Idriji, doslej še vedno najmočnejšega na slovenskih tleh. Jeseni bodo v sodelovanju z biotehniško fakulteto razpravljali o sobivanju divjih zveri in ljudi. Že aprila pa bodo v ekološki teden skušali pritegniti čim več otrok, poletne mesece pa izkoristiti za promocijo čipke in kulturnozgodovinske dediščine Idrije.
SAŠA DRAGOŠ