Idrija na krilih dediščine
V Idriji je v soboto v čast otvoritve slovenskega dela evropskih dnevov kulturne dediščine oživelo 18 njenih zgodovinskih prelomnic. S 50 oživljenimi izkušnjami preteklosti je več kot tisoč sodelujočih predstavilo bogastvo in raznolikost globalne dediščine živega srebra. Kakopak tudi njeno živahnost in moč prepletanja izkušenj s prihodnostjo. Ta je bila tudi rdeča nit osrednje otvoritvene slovesnosti.
IDRIJA>“Naj večno živi knapovski stan,” sta se čez Idrijo razlegla pesem in glasba idrijskega okteta in godbenega društva rudarjev z osrednje sobotne otvoritvene slovesnosti dnevov evropske kulturne dediščine. Peščica v Idriji preostalih knapov ju ni slišala. Pred jaškom Frančišek so še vile vrste tistih, ki so v njihovem spremstvu želeli spustiti na edino preostalo za črpanje vode odprto rudniško obzorje. Na drugi strani Idrije pa se je v Antonijevem rovu ravno tedaj prijavila večja skupina obiskovalcev za vstop v turistični rudnik.
Izkušnja dediščine je očitno pritegnila
Knapi so z veseljem podaljšali sobotno delo v večer. Približno tristo obiskovalcev so odpeljali na tretje obzorje, 120 metrov pod Idrijo.
V jami so na veliko škljocali fotoaparati, rudar Valentin Makuc pa je razkrival njene zanimivosti. Bolj tiho je bilo v rovih turističnega rudnika, saj so zlasti najmlajši vneto iskali nagajivega škrata Berkmandlca.
V turističnem rudniku so našteli 350 obiskovalcev. Prav toliko si jih je ogledalo stalne zbirke Mestnega muzeja, še več pa priložnostne razstave filatelistov, ekslibrisov dr. Rajka Pavlovca na temo rudarstva in veliko razstavo o naravoslovcih.
Čeprav se je dogajanje dobesedno prerivalo, so v stotinah preštevali obiskovalce tudi na preostalih 15 prizoriščih. V nebeškem akvariju (urejen je v bivšem gostišču Nebesa), ki je oživil zgodbo značilnih idrijskih ribnjakov, zaradi gneče vedoželjnih niso niti preštevali.
Čas je za tehnično dediščino
Ko so bili bršljanovi venčki spleteni, žito omlateno in zmleto, značilni pr'farski šajbelci izdelani, minerali ocenjeni, realčna učila preizkušena, čipke sklekljane in so igralke zakriškega KUD Zarja celo očeta naučile klekljati, je bil čas za kosilo. Krniška polenta, pr'farski štruklji in smukavc, idrijski žlikrofi - vse je šlo v slast. Pesem, zdaj otroška, pa učiteljev in šolarjev skupaj, varovancev doma upokojencev in kanomlskih punc je šla v ušesa. Plesi črnovrške folklorne skupine, razstave čipk, pozabljene pastirske igre, bogastvo Scoplijevega botaničnega vrta so pobožali oči in srca.
Še za Fehtarco (igralka Metka Pavšič) je bilo vsega preveč. Škafar (Rado Razložnik), ki je že zarana za sv. Trojico natočil nekaj težkega v škaf, pa se je prelevil v naravoslovca Linneja. V gradu so odprli razstavo o Idriji - zibeli naravoslovja, ki jo je imenitno zasnovala geologinja Martina Peljhan.
Še prej, ko se je mednje iz prejšnjega stoletja vrnil napredni rudniški ravnatelj Vincenc Lipold (Nejc Sedej), so dneve evropske kulturne dediščine odprli. “Naša dediščina je letos postala dediščina vsega sveta. Z današnjega praznika želimo sporočiti, da na znanju in izkušnjah številnih rodov rudarjev živimo sedanjost in gradimo prihodnost,” je župan Bojan Sever poudaril zavezo za ohranitev živahnosti dediščine. “Dediščina niso samo zidovi, gradovi, cerkve ... Je predvsem to, kar nosimo v srcih, kar živimo, kamor se vedno radi vračamo in nas povezuje,“ je dodala generalna direktorica republiškega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Jelka Pirkovič. “Če gradove, cerkve in sorodno dediščino dobro poznamo, je sedaj čas, da spoznamo še tehnično dediščino, Idrijo in njeno večplastno izkušnjo živega srebra,” je otvoritev zaokrožila Damjana Pečnik, v.d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino in uvedla preostalih 140 dogodkov, ki se bodo v tem tednu v okviru dnevov evropske kulturne dediščine zvrstili po Sloveniji. SAŠA DRAGOŠ
