Idrija očitno ne bo glasbeno mesto

IDRIJA > Podobno neopazno kot so pred leti izzveneli večeri klasične glasbe, je to poletje minilo brez glasbenih večerov na gradu Gewerkenegg. Na obrobje mesta se je skrčen umaknil Alter art festival. Tango festival je bil bržčas organiziran zadnjič. Glasbene muze s svojim programom postajajo odmevnejše izven Idrije. Razlog je en sam: preskromen obisk.

Organizatorji, naj gre za slovitega flavtista Cveta Kobala, pianistko Majo Tajnšek ali pa zanesenjaškega ljubitelja glasbe Boštjana Peternela, so v večere vlagali ogromno energije. Z denarjem in soorganizacijo sta obetavnim koncertnim ciklom pomagala občina in JSKD, a zaman. Vsi skupaj, s skromnim jedrom glasbenih navdušencev in obiskovalcev, nimajo odgovora, čemu ne uspejo zdramiti Idrijčanov. Ti imajo pregovorno stoletno glasbeno tradicijo, več kot petina pa ima še dandanes glasbeno izobrazbo. Vsaj nižjo, saj domača glasbena šola že dolgo slovi po visoko nad slovensko povprečje segajoči vključenosti občanov v glasbeno šolanje.

Odgovor je očitno poznal Rado Božič, svetovalec JSKD Idrija, ko je pred leti zasnoval Četrtke na placu. Napolnil jih je z lahkotnejšim programom žanrsko raznovrstne, popularne glasbe in z nekaj vztrajnosti prepričal domačine.

Z izjemo koncerta ali dveh v času kolektivnih dopustov, so bili julija in avgusta četrtkovi večeri zelo dobro obiskani. Tudi sklepni nastop vseh štirih moških pevskih zborov občine, je bil mrazu navkljub odlično obiskan. Še več, ko so okteti - Pr'farci, Idrije in Godoviča in črnovrški Pobje zapeli združeni, bi poslušali še in še. “Program, ki ga oblikujemo s skromnimi sredstvi oziroma največ 300 evri na koncert, je očitno pravšnji. Pri sorodnem bomo vztrajali tudi v bodoče,” je zadovoljen Božič.

Poznavalci dodajajo, da je prepričljiva tudi brezplačnost četrtkovih večerov. Brezplačni in odlično obiskani so tudi glasbeni večeri v okviru študentske Čipkarije. Študentje Idriji ponujajo drugačen recept. Naj namreč za kakovostno festivalsko, tudi glasbeno ponudbo, seže globlje v žep in s kakovostjo ali vsaj odmevnostjo nastopajočih pritegne vseslovensko in širšo publiko.

Medtem ko bo do uresničitve predloga bržčas preteklo še precej Idrijce, je Boštjan Peternel s Tango festivalom 12 let ponujal prav to: kakovost. To poletje denimo vsepovsod, razen v Idriji prenapolnjeno predstavo baletnega ansambla SNG Opera in balet z živo spremljavo Funtanga. Grajsko dvorišče so ob prgišču domačinov obiskovalci od drugod sicer napolnili. Peternel pa ima prav, ko pravi, da morajo festival najprej sprejeti domačini, da lahko v polnosti zaživi, promovira glasbo in mesto samo. Ker se to ni zgodilo, razmišlja o slovesu festivala.

SAŠA DRAGOŠ