Idrija pripravljena na trdo in učinkovito delo

IDRIJA>“Naziv Alpsko mesto je priznanje mednarodne skupnosti alpskih držav, ki ničesar ne podarja, pač pa trdo zavezuje k uresničevanju določil Alpske konvencije. Idrija je prepričala s pripravljenostjo na trajnostni razvoj. Letos jo čakata trdo delo in veliko naložb, za katere bo potrebovala ogromno časa in denarja,” je v uvodu slovesnosti poudaril Hubert Buhl, predsednik društva Alpsko mesto in župan Sonthofna, nemškega nosilca naziva leta 2005. Z Ottom Marlom, županom avstrijskega Bad Ausseeja, Alpskega mesta 2010, je listino z nazivom predal idrijskemu županu Bojanu Severju.

Prešerno v okoljske spremembe

Za kuliso odru so postavili panoje s predstavitvijo 13 dosedanjih Alpskih mest, ki so sprva krepila predvsem kulturne vezi. Z leti pa so se zavezala trajnostnemu razvoju. Množico gostov iz Slovenije, predstavnikov Alpskih mest iz Francije, Nemčije, Avstrije, Švice in Italije ter polno dvorano Idrijčanov je Buhl seznanil z idrijskimi projekti. Ti segajo od nastavkov nizkoogljičnega mesta, razpršene gradnje čistilnih naprav, kolesarskih poti in urejanja prometa v mestu, do oblikovanja geo parka in centra za živo srebro.

V delovno leto je množica v torek zvečer vstopila prešerno - s Francetu Prešernu posvečeno prireditvijo, h kateri sta scenarist Damijan Bogataj in režiser Tomaž Marinko pritegnila okrog sto domačih in gostujočih gledališčnikov, filmskih delavcev in glasbenikov. Posebej za to priložnost so iz obetavnih idrijskih in prekaljenih glasbenikov vrhniške Simfonike sestavili simfonični orkester. Z dirigentom Markom Fabianijem, solistom na violini Erinom Ćiralićem in operno pevko Elviro Hasanagič in seveda izborom klasičnih in popularnih melodij iz različnih obdobij, je orkester očaral. Medtem so gledališčniki s pravcato burko o preobratov polnem snemanju zadnjih kadrov filma o Prešernu nasmejali publiko. V vlogi Prešerna se je, zlasti z interpretacijo Povodnega moža in Apela, izkazal Jure Ivanušič.

Zakaj Idrija?

Slavnostni govornik, minister za okolje in prostor Roko Žarnič je polaskal Idriji za njen razvoj, obilico iznajdljivosti in za sedanjo visoko tehnološko razvitost. Zaobšel ni niti v javnosti pogostega vprašanja, zakaj prav Alpam oddaljena Idrija prevzema naziv Alpskega mesta.

“Zato, ker je naziv priložnost za vse, ki to znajo in želijo izkoristiti. Idrija je pripravljena na trdo in učinkovito delo. Alpska konvencija je naša skupna zaveza, da bomo varovali in razvijali enovit alpski prostor. Idrija je lahko tudi motor v povezovanju in sodelovanju vseh naših mest na poti v trajnostni razvoj,” je menil Žarnič in obljubil pomoč na tej poti.

Buhl pa je dodal, da ima Idrija kot polno zaposleno središče visokotehnološkega razvoja pomembno vlogo prav zaradi svoje lege. Na meji alpskega in kraškega prostora naj bi ju povezovala in spodbujala k trajnostnemu razvoju.

SAŠA DRAGOŠ