Idrijce najtežje delo čaka doma
Center za idrijsko dediščino je s sedeža evropske mreže geoparkov v francoskem Digne les Bainsu - dobil potrdilo, da je bila decembra vložena kandidatura za vključitev Geo parka Idrija v to in sočasno v globalno mrežo pod okriljem Unesca, ustrezna in pravočasna. Končno odločitev si obetajo že letos.
IDRIJA> Prej pa bodo morali za oživitev parka še trdo delati.
Potrdilo o ustreznosti kandidature Geo parka Idrija za vključitev v evropsko in globalno mrežo tovrstnih parkov, ki je ta teden prispelo z največjega evropskega in sedeža vseh parkov Haute Provence, so v Idriji pričakovali. Odkar je rudniški geolog in podžupan Bojan Režun leta 2007 predlagal oblikovanje parka, so zanj marsikaj postorili. Najtežje delo - oživitev parka - pa jih še čaka.
“Najboljša reklama za park bi bila uvrstitev Idrije in njene dediščine - skupaj s španskim Almadenom - na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Odločitev bo znana poleti.”
Odločitev bo prišla s Portugalske
Geo park Idrija, ki obsega območje vse občine z obiljem geoloških, naravnih in kulturnih posebnosti (iz širšega izbora jih je 46 podrobno predstavljenih v nominacijskem dosjeju), bo do končne odločitve o vključitvi v Unescovo mrežo moral skozi več sit.
Prvo zeleno luč pričakujejo marca na predsedstvu mreže parkov v Španiji, končno pa jeseni na skupščini parkov na Portugalskem. Vmes bodo Idrijo obiskale skupine ekspertov, katerih ocene bodo zanjo bistvene.
Idrijsko rudišče, ki je posebnost v svetovnem merilu, in rudarska dediščina ne puščata dvomov o tem, da bodo v globalno mrežo sprejeti kot prvi slovenski park. Devet strokovnjakov, ki se je podpisalo pod dosje, je svoje delo opravilo izčrpno, skrbno in prepričljivo.
Idrijci čakajo potrditev najprej marca v Španiji, končno pa jeseni na skupščini parkov na Portugalskem. Vmes jih bodo ocenjevali izvedenci.
Vlagati bodo morali v promocijo
Petletno postavljanje temeljev parka in kandidatura sta lažji del posla, katerega namen je pospešiti razvoj podeželja in turizma v vsej občini. Park, ki je letos tudi formalno zaživel, obiskovalcem že precej nudi. Ob sedanjih muzejih in krajinskem parku Zgornja Idrijca nastaja še vrsta tematskih poti. S pomočjo denarja občine in EU so zasnovali več projektov v podporo izvirnim obrtem, oživljanju starih običajev in pridelavi zdrave hrane na podeželju.
S tovrstno ponudbo Idrija že dolgo ni v zadregi. Pač pa so njene težave toliko večje, ko se hoče z njo približati obiskovalcem. Zato bo letos precej denarja vložila v promocijo parka. “Najboljša reklama za park bi bila uvrstitev Idrije in njene dediščine - skupaj s španskim Almadenom - na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Odločitev bo znana poleti,“ je imel Režun bržčas prav.
Kako v mrežo združevati doma?
Še bolj prav je imel, ko je poudaril pomen aktivnega sodelovanja množice domačih partnerjev v idrijski mreži geo parka. Gre za muzeje, šole, gozdarje, ribiče, številna urbana in podeželska društva, ki morajo parku vdihniti življenje z atraktivno kulturno, rekreacijsko in izobraževalno ponudbo.
Povezovanje (dober primer je lanska razstava čipk geoloških struktur v rudniškem rovu) je naloga Centra za idrijsko dediščino.
Ta pa se, po neodmevnosti sodeč, še ni znebil porodnih krčev. “Oblikovanje, predvsem pa oživitev mreže domačih ponudnikov in skupnih dejavnosti, je za park letos najpomembnejša naloga. Če ne bo šlo drugače, jo bomo morali strniti sami,” je imel Režun v mislih sodelavce iz rudnika živega srebra in druge strokovnjake. Vse, torej, ki so v park vpeti že vsa leta in so pripravili tudi nominacijski dosje, čeprav se je pod njega podpisal Center za dediščino.
SAŠA DRAGOŠ
