Idrijska psihiatrična bolnišnica praznuje 60-letnico
Psihiatrična bolnišnica Idrija prav danes obeležuje 60 let neprekinjenega delovanja. Kompleks stavb na hribu nad Idrijo, v katerih danes domuje bolnišnica, je bil najprej namenjen za vojaške potrebe, leta 1957 pa so ga naselili s prvimi bolnicami z duševnimi težavami, ki so jih pripeljali iz psihiatrične bolnišnice v Polju.
IDRIJA > Današnje slovesnosti ob pomembnem jubileju se je udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Pohvalila je delo idrijske bolnišnice ter izpostavila spremembe zakona o duševnem zdravju, ki je v pripravi.
“Na področju razvoja psihiatričnih storitev v skupnosti se Psihiatrična bolnišnica Idrija uvršča med vodilne izvajalce v Sloveniji, tako glede števila obravnav kot tudi kakovosti storitev. V zadnjih letih si vaša bolnišnica prizadeva za krepitev izvenbolnišnične psihiatrične dejavnosti,” je dejala ministrica.
Žal pa je, ko gre za celotno državo, po mnenju Kolar Celarčeve področje duševnega zdravja še vedno pogosto spregledano in stigmatizirano. “Predlog Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja ne govori le o zdravstvenem področju, ampak zajema še promocijo duševnega zdravja, preventivo in obravnavo duševnih motenj in psihosocialno rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju,” je še dejala ministrica.
Kadrovsko podhranjeni
Direktor psihiatrične bolnišnice Idrija Bogdan Tušar je v nagovoru izpostavil drobce iz 60-letne zgodovine bolnišnice. Zbranim zaposlenim in nekdanjim zaposlenim je spregovoril še strokovni direktor Marko Pišljar. Celotno današnjo prireditev so prepletli tudi s krajšim kulturnim programom.
Ministrica se je še pred slovesnostjo srečala z vodstvom bolnišnice, kjer so jo opozorili predvsem na kadrovsko podhranjenost. Idrijski bolnišnici sicer ni želela ničesar obljubiti, poudarila je le, da se s tovrstnimi težavami srečuje celotno slovensko zdravstvo.
Po koncu druge svetovne vojne so bili objekti skoraj deset let prepuščeni propadanju, dokler ni bila sprejeta odločitev o ustanovitvi bolnišnice za duševne bolezni v Idriji. Slavnostna otvoritev bolnišnice z odprtjem ženskega oddelka je potekala 7. aprila 1957 z nagovorom takratnega republiškega sekretarja za zdravje. V septembru leta 1957 je bil odprt še moški oddelek. Do konca leta je bolnišnica sprejela skupaj 349 bolnic in bolnikov.
Mreže na oknih in zaklenjena vrata so le še spomin
Podoba ograjene in zamrežene stavbe na “Griču” je med Idrijčani in Primorci sprva zbujala nemalo strahu in predsodkov, a se je z leti njihov odnos spremenil. Maksimalna zasedenost postelj, minimalno število kadra in skrajno pomanjkljive terapevtske zmožnosti so bile v začetku stalnica pri delu z duševno bolnimi. Napredek v razvoju novih zdravil in psihiatrične znanosti nasploh je odločno spremenil podobo klasične psihiatrije ter korenito spremenil odnos do okolja in pogoje bivanja v bolnišnici.
Mreže na oknih in zaklenjena vrata so danes le še bled spomin na čase, ko je bilo eno in drugo spoznano kot nujno zlo. S prenovo objektov v devetdesetih letih se je bolnišnici uspelo dokončno izviti iz okov zaprtosti in skrivnostnosti ter se odpreti okolju. Iz azila za duševno bolne se je z leti preobrazila v sodobno bolnišnico, ki danes zagotavlja humano, kakovostno in varno obravnavo pacientom v hospitalu, v ambulantah ali službah za duševno zdravje v skupnosti in daje zaposlitev skoraj 220 strokovnjakom.
STA