Idrijski geopark za Unesco

IDRIJA, MEŽICA> Francoski stratigraf in tektonik dr. Jacques Charvet in malezijski geolog in hidrogeolog dr. Ibrahim bin Koomo sta po sobotnem in nedeljskem ogledu geoparka Idrija, odšla ocenit še geopark Karavanke. Oba parka se letos kot prva iz Slovenije potegujeta za vključitev v evropsko in globalno mrežo tovrstnih parkov, ki deluje pod okriljem Unesco.

Malček in velikan, a oba sta zanimiva

Ocenjevalca nista prikrila navdušenja nad obiljem posebnosti, ki jih obsega idrijski park, ki prostorsko sovpada z območjem občine. Ocene pa javno nista izdala.

Da z edinstveno zgradbo živosrebrnega rudišča, narivnimi strukturami, tektonskim prelomom in drugimi geološkimi posebnostmi park izpolnjuje zahteve evropske mreže, so v Idriji vedeli že prej. Osnovna zahteva Unesca namreč je, da zadostno število geoloških objektov posebnega znanstvenega pomena in redkih geoloških objektov omogoča sočasno izobraževanje in ohranjanje teh vrednot.

Ali so geološki objekti in ostala v park vključena dediščina varovani skladno z zahtevami Unesca in zato primerni za vključitev v mrežo, bosta ocenjevalca zapisala v strokovno mnenje. To bo bistveno za končno odločitev na septembrski konferenci geoparkov na Portugalskem.

To velja tudi za park Karavanke oziroma park med Peco in Košuto, ki je v primerjavi z idrijskim pravcati velikan. Občina Mežica, kot nosilka, je namreč v njegovo območje povezala kar 13 slovenskih in avstrijskih občin.

V mreži je že 99 parkov, kandidatov pa je kar 51

Evropska mreža geoparkov je mlada, saj so jo prvi štirje parki iz Francije, Grčije, Nemčije in Španije oblikovali leta 2000, leto pozneje pa jo je pod okrilje sprejel Unesco. V evropski mreži je trenutno 35 geoparkov, v globalni pa 64. Kandidatov za vstop v prvo je letos kar 15, še 36 iz preostalih delov sveta pa se jih želi priključiti globalni mreži. Slovenska parka torej čaka huda konkurenca. Pobudniki obeh so prepričani v uspeh.

Od vključitve v mrežo pričakujejo predvsem večjo mednarodno prepoznavnost in z njo lažji dostop do evropskega razvojnega denarja. Varovanje in razvoj parkov seveda ostaja domena občin in njihovih prebivalcev. “Geopark je območje z izjemnimi geološkimi in kulturnimi danostmi z namenom varovanja narave in razvoja podeželja. Dediščino povezuje s kmečkimi turizmi, domačimi obrtniki, podpira trženje in razvoj ponudbe na podeželju. Prvenstvena naloga pa ostaja varovanje in promocija narave,“ poudarja pobudnik geoparka Idrija, geolog in podžupan občine Bojan Režun, ki je minuli konec tedna pospremil oba strokovnjaka skozi pestrost parka. SAŠA DRAGOŠ