Idrijski optimizem je upravičen

IDRIJA>“Pozitivno poročilo ICOMOS, ki je posvetovalno telo odbora za svetovno dediščino, je zelo dober znak, da nam bo končno uspela uvrstitev Idrije in španskega Almadena na Seznam svetovne dediščine pri Unesco,” je odločitev tega odbora pozdravil pobudnik vpisa poslanec Samo Bevk. Minister (pristojen tudi za kulturo) Žiga Turk, ki je novico dočakal v Bruslju, pa je bolj previdno dodal, da pozitivno mnenje še ne pomeni dejanskega vpisa na seznam. Menil pa je, “da sedaj lahko z večjim optimizmom pričakujemo končno odločitev.”

Univerzalna vrednost priznana že dve leti

Odborniki - gre za predstavnike 21 držav sveta - bodo o vpisu živosrebrne dediščine na Unescov seznam bržčas odločili prve dni julija v Sankt Peterburgu. Ker je kandidaturi - tedaj še v sodelovanju z mehiškim “srebrnim” velemestom San Luis Potosi - leta 2009 v Sevilli in nato znova v Brasilii leta 2010 - do želenega vpisa zmanjkal en sam glas, letos v Idriji ne dvomijo o uspehu kandidature. Za uspeh ključno univerzalno vrednost dediščine živega srebra (Hg) je namreč Idriji in Almadenu ICOMOS priznal že v Sevilli. S tem priznanjem pa je Idrijčanom razkril povsem nov pogled na pomen njihove dediščine za svet. Če sta sprva Almaden in Idrija svojo nominacijo utemeljevali s pomenom največjih svetovnih rudnikov na razvoj tehnike in tehnologije, se je med postopkom razkril vsaj tako velik pomen obeh za razvoj celotnega evropskega gospodarstva. Srebro, ki so ga v južni Ameriki poceni pridobivali s pomočjo uporabe Hg s postopki amalgamacije se je od sredine 16. stoletja v velikih količinah stekalo v Evropo kot kapital, ki je omogočil hiter in globalni razvoj.

Kandidaturi se je žal zataknilo prav pri mehiškem “srebrnem” mestu. ICOMOS je namreč ocenil, da bi morali v kandidaturo vključiti več južnoameriških držav, ki so z evropskim Hg pridobivale srebro. Mehičanom je še očital, da so svojo srebrno dediščino preskromno utemeljili.

Tretja je povsem nova kandidatura

Zaradi težav z mehiškim partnerjem sta se naposled Španija in Slovenija odločili za pripravo povsem nove, samostojne kandidature.

Marca letos sta dobili prvi pozitivni signal o ustreznosti kandidature, minuli teden pa še pozitivno, tokrat prvič javno mnenje ICOMOS.

Minister Turk ima prav, ko pravi, da to še ne pomeni dokončnega vpisa na seznam svetovne dediščine. Ker sta vpisu v Brasilii najbolj odločno nasprotovala predstavnika največjih članic odbora - ZDA in Švedske - imata Španija in Slovenija še dober mesec dni časa za diplomatske aktivnosti. Minister Turk in njegov španski kolega Jose Ignacio Ortega sta minuli teden v Bruslju te tudi začela.

Poslanec Bevk, ki je Idrijo že davnega leta 1994 “spravil” na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine (pobuda za tokratno nominacijo pa je leta 2007 dala Španija) meni, da bi “vpis Idrije na prestižni seznam pomenil velik dosežek za spomeniško varstveno stroko ter kulturno politiko pri promociji naše dediščine. Sočasno bi pomenil tudi spodbudo za državo, da pripravi nove predloge, ne samo s področja kulturnih in naravnih znamenitosti, temveč tudi na področju žive kulturne dediščine.”

Ve se, da Slovenija, z izjemo v okviru švicarske nominacije lani zaščitene dediščine koliščarjev tudi na delu ljubljanskega barja, nima še nobenega vpisa na seznam svetovne dediščine. Še iz časa Jugoslavije pa so od leta 1986 na njej Škocjanske jame.

SAŠA DRAGOŠ