Igrišča vračajo tja, kjer so bila
Pri splošni bolnišnici za severno Primorsko sta od sobote odprta malonogometno igrišče in del proge za gravitacijsko kolesarjenje. Zraven naj bi prihodnje leto zidali servisni objekt, v nadaljevanju pa “dodali” denimo igrišča za odbojko na mivki in za tenis, fitnes na prostem ter vse povezali z zelenjem in potmi. Naposled bo mestece pri Gorici imelo svoj športni park.
ŠEMPETER > Ko so v soboto na prvo igrišče za mali nogomet z umetno travo v Šempetru stopili Lojze Gulin, Janko Lutman, Vitko Uršič, Marjan Žibernik, Benjamin Besednjak, Ivo Faganel, Pino Križaj in Humbert Zvonko Mavrič, so se starejši med zbranimi na slavju morda spomnili, kako so v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja približno na istem mestu gledalce navduševali tedanji goriški žogobrcarji.
Na tratah severno od središča naselja, danes le še delno nezasedenih, med kompleksom splošne bolnišnice, cesto proti Novi Gorici in železniško progo, je takrat stalo igrišče za “pravi” nogomet. Na njem so vadili in igrali tudi imenovani. Zato jim je pripadla čast, da s streljanjem enajstmetrovk krstijo mini naslednika “kampota” izpred 40 let. Sledilo je merjenje ekip različnih generacij iz Šempetra in Vrtojbe.
Počitnice ob nastajajoči progi
Veliko mlajši, povečini še šolajoči se, pa so hkrati odprli sosednjo napravo za šport, ki ga v obdobju “šempetrskega” nogometnega kluba Železničar ni bilo. “Dirt pump se takšni progi v angleščini reče zato, ker na njej ni dovolj prostora, da se zaženeš. Treba je ob vsakem spustu z nogami pritiskati na pedala, da se dobi vzgon,” je Dejan Frank iz društva DEŠ FLEŠ pojasnil zakonitosti vožnje po poligonu za gravitacijsko kolesarjenje, kakršnega manjši in manj zahteven, a še vedno razgiban del je vsakomur na voljo v Šempetru. “Primeren je za vse, od otrok do starejših,” pravi Frank, prepričan, da bo pritegnil mnoge, ker blizu podobnih ni.
Na prvi pogled gre le za domišljeno sosledje kupov zemlje, na površju steptane do zglajenosti. A videz vara. Člani društva, vsi ljubitelji drznega kolesarjenja, so pol poletja izmenjaje se prebili na trati pri bolnišnici in strojnikom razlagali obliko vsake klančine. Še prej je bilo treba dobiti projekte, tako da je od prve ideje do otvoritve minilo štiri leta, naprava pa niti še ni končana.
Njen zahtevni del, ki bo po besedah Franka omogočal tudi obrate v zraku, je šele v grobem izdelan in manjka zaletišče, za kar po besedah župana Občine Šempeter-Vrtojba Milana Turka čakajo gradbeno dovoljenje. V društvu, ki bo progo upravljalo, pričakujejo tudi precej vzdrževanja grbin, zato jih bodo morda morali utrditi s peskom ter ograditi.
Igrišče in kolesarska proga sta občino stala dobrih 118.000 evrov.
Kmalu slačilnice, sanitarije in lokal?
Igrišče in proga, ki sta občino stala dobrih 118.000 evrov, predstavljata le prvi del bodočega športnega parka, ki so si ga zamislili pred nekaj leti. In še nekaj jih bo po besedah Turka minilo, da ga bodo udejanjili v celoti.
Narejeni napravi zavzemata približno 4000 kvadratnih metrov, je v soboto povedal župan, ki je seveda obe preizkusil. “Zraven je torej še veliko zemljišča, ki ga čistimo in pripravljamo,” je dodal. Po njegovih besedah nameravajo prihodnje leto do konca urediti poti ter zgraditi spremljevalni, servisni objekt “s katerim lahko športni park šele v resnici zaživi.”
V štirih, petih letih pa namerava občina tam urediti še igrišče za otroke, po dve za odbojko na mivki ter za tenis, manjši rolkarski poligon in postaviti orodja za fitnes ter vse skupaj z zelenjem povezati v en park, enoten prostor za rekreacijo.
AMBROŽ SARDOČ