Invalidi so lahko dodana vrednost

> BUKOVICA > Predstavniki invalidov iz ožje Goriške, ustanov in služb, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem oziroma posebej z invalidi, in dveh od občin, vključenih v projekt Občina po meri invalida, so na okrogli mizi v Bukovici govorili o iskanju zaposlitve za ljudi s hendikepom in ohranjanju delovnih mest zanje. Ugotovili so, da nevladne organizacije, javne ustanove in država ter delodajalci niso dovolj povezani pri reševanju teh vprašanj, ter bili soglasni, da bi lahko občine zlasti z informiranjem podjetij o tem bolj spodbujale zaposlovanje invalidov.

Spodbud ne manjka

Predsednik Medobčinskega društva invalidov Goriške Valter Adamič ocenjuje, da je v Sloveniji za te namene sistemsko dobro poskrbljeno. Od podjetij z več kot 20 zaposlenimi se pričakuje, da pri njih dela določeno število invalidov, pri čemer so zapovedani deleži različni po panogah (to je sistem kvot), ali pa da v poseben sklad vplačujejo nadomestilo.

Pod določenimi pogoji, vezanimi na kvote, lahko od države prejemajo posebno nagrado za take delavce in so oproščena plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za mala podjetja pogojev ni, dovolj je, da zaposlujejo invalida. Oboji so lahko deležni še drugih subvencij. Te je mogoče dobiti tudi, če je treba delovno mesto prilagoditi invalidu, kar po besedah Adamiča lahko pomeni nakup Braillove vrstice, ureditev klančin za vozičke, prilagoditev pisalne mize in drugo, s čemer “invalida izenačimo z ostalimi zaposlenimi.”

Če so občine na ožjem Goriške z vidika prijaznosti invalidom lahko zgled, pa je tam oziroma na vsem severnem Primorskem malo invalidskih podjetij. Tam jih ima sedež le šest od 102 v državi. Hkrati je najbližji zaposlitveni center za invalide, ki daje delo najbolj oviranim v tej skupini ljudi, v Sežani. Je pa država nedavno podelila koncesijo za tak center na Vogrskem in ta teden je tam začelo delati šest najtežje zaposljivih invalidov. Imajo pralnico. Do januarja naj bi se jima pridružila še dva.

Na papirju eno, v praksi so ovire

A vse to je v teoriji, v praksi pa so ovire. Adamič je med drugim poudaril, da je treba “tudi ozavestiti podjetnike in mala podjetja na tem področju. Ti delodajalci namreč niso seznanjeni s sistemskimi spodbudami za zaposlovanje invalidov.” Sogovornik to pripisuje tudi majhnosti podjetij, ki kadrovskih služb nimajo. A tudi večjim družbam, ki spodbude morda bolje poznajo, ni enostavno zaposliti invalida. V Polidentu iz Volčje Drage, ki kot srednje velika družba daje kruh tudi hendikepiranim, pojasnjujejo, da se težko odločajo za jemanje novih ljudi iz te skupine v službo.

“Pogosto imajo omejitve, ki predstavljajo za delodajalca težave, predvsem z vidika fleksibilnosti delavca, ki pa je za delodajalca z vidika konkurenčnosti in prilagajanja tržišču ključnega pomena,” je eno oviro izpostavil direktor Dani Pečečnik.

Druga pa je zakonodaja, je razložil: “Postopki v primeru odpuščanja invalidov, če delavca ne potrebujemo več, so pogosto dolgotrajni in zapleteni.” Pozdravlja pa vsakršne spodbude za delodajalce na tem področju in verjame, da bo sodelovanje občin, države in podjetij “mogoče spremenilo stvari na bolje tudi pri zaposlovanju invalidov in njihovi vključenosti v delovno okolje.”

Na severnem Primorskem je bilo 31. maja v evidenco nezaposlenih prijavljeno 692 invalidov, od tega 37 vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo. Letos (do takrat) je delo dobilo 59 invalidov in v zavodu pričakujejo, da bo presežena ta statistika iz lani in predlani, ko se je zaposlilo po 84 hendikepiranih.

Invalid je tudi priložnost

Kot nadaljuje Adamič, je pri vsem tem ključna sprememba miselnosti: “Gre za to, da bi delodajalci invalida prepoznali kot priložnost za ustvarjanje konkurenčne prednosti, ne pa kot problem.” Ker vsak, ki je prikrajšan za katerega od čutov, gibalno oviran ali kako drugače hendikepiran, razvije druge sposobnosti. “Slepi imajo glasovna čutila dosti boljše razvita,” je dal primer, kar je dobrodošlo pri telefonskih delovnih mestih. Med drugim znajo po načinu govora prej prepoznati občutke sogovornika. Podobno imajo gluhi nadpovprečno razvite sposobnosti vidnega zaznavanja okolja, nekdo, ki je prikovan na voziček, je lahko zelo vztrajen ... “Invalidi imajo od mladosti veliko možnosti razviti svoje sposobnosti v druge smeri in te bi lahko s pridom izkoristili v podjetjih,” je sklenil predsednik društva.

Temu primerno pa bi morali predrugačiti tudi pojmovanje za invalida primernega delovnega mesta. Takšno mesto ni splošno, ampak bi bilo treba to presojati od primera do primera. Cilj vsega pa je, pravi Adamič, “ustvariti pogoje, da bi bil invalid ekonomsko učinkovit na delovnem mestu. To je edina garancija, da ga bo obdržal.”

AMBROŽ SARDOČ