Invalidi: tako kritično še ni bilo

GORIŠKA > V Društvu invalidov Ajdovščina-Vipava in Medobčinskem društvu invalidov (MDI) Goriške so letošnji mednarodni dan invalidov obeležili z razstavo ročnih del članov v društvenih prostorih v Ajdovščini in v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici.

Propad podjetij močno prizadene tudi invalide

Tako v Ajdovščini kot na Goriškem pa se ne niso izognili aktualnim težavam in izzivom. Med največjimi je po besedah predsednika ajdovskega društva Mirana Peršolje zaposlovanje invalidov. “S tem problemom se soočamo že ves čas, toda tako kritično, kot je zadnja leta, prej ni bilo. V ajdovski občini smo izgubili invalidska podjetja v Tekstini, Lipi, prihajajo invalidi iz Primorja, Fructala. V društvu je trenutno 739 članov, od tega 623 s statusom invalida, največ je invalidov tretje kategorije,” našteva Peršolja. “Trenutno imamo v ajdovski in vipavski občini 340 brezposelnih invalidov. To so delovni aktivni ljudje, ki imajo še nekaj let do upokojitve, med njimi so tudi mlajše osebe. Kaj jih čaka? Ko se pogovarjam z delodajalci, tarnajo, da ne morejo zaposliti invalidov, ker so postopki za njihovo odpuščanje zapleteni in dolgotrajni. Večje družbe invalide odpuščajo, novih služb zanje ni,” še pojasnjuje.

Računajo na zaposlitveni center

Da je zaposlovanje invalidov vse večji problem tudi na Goriškem, pa potrjuje predsednik MDI Valter Adamič. Društvo delovnih invalidov delodajalce seznanja s spodbudami, ki so na voljo pri zaposlovanju invalidov, pravi. “Miselni vzorec, da je invalid problem, skušamo preobrniti v slogan, da je invalid priložnost. Borimo se za enake možnosti na trgu dela, zato je treba povezati tako nevladne organizacije in institucije, zavod za zaposlovanje in center za socialno delo, kot tudi invalidska podjetja,” poudarja Adamič.

Na Goriškem se kljub težki situaciji vendarle premika. Ko se bo solkanska enota VDC preselila v nov center v Novi Gorici, bodo tam odprli zaposlitveni center z zaščitenimi zaposlitvami. “S tem projektom zmanjšujemo število invalidov, ki so vezani na socialne transferje, povečujemo zaposljivost invalidov, krepimo sodelovanje in učinkovitost s sodelovanjem samih invalidov. S tem projektom bomo postali primer pozitivne prakse, ki presega občinske meje,” je prepričan Adamič.

“Ne predstavljajo si, kaj pomeni biti invalid”

Tudi v ajdovsko-vipavskem društvu na podlagi socialnih programov svojim članom pomagajo pri iskanju pravne pomoči, usmerjajo jih na pristojne službe, pomagajo pri pisanju prošenj in vlog. “Pri tem pogosto opažamo, da uradniki ne poznajo težav invalidov, niti si ne predstavljajo, kaj pomeni biti invalid,” opozarja Peršolja. Pomembna naloga je informiranje. “Čeprav živimo v informacijski dobi ali pa prav zato, se marsikdo ne znajde, nima pravih informacij, težko najde pot celo do nas. Pomemben stik s terenom so naši poverjeniki in prostovoljci. Z njihovo pomočjo dokaj hitro izvemo, če kdo potrebuje osebno ali socialno pomoč, je obnemogel, ostal sam. Tem ljudem veliko pomeni že naš obisk,” še dodaja Peršolja. Verjame, da bi lahko marsikatero vprašanje, s katerim se srečujejo invalidi hitreje in lažje rešili, če bi znova aktivirali občinski invalidski svet, kjer bi predstavniki različnih invalidskih organizacij, ustanov in občina skupaj iskali nove rešitve.

V obeh društvih se lahko pohvalijo, da so v lokalni skupnosti prepoznavni. Organizirajo športne in družabne prireditve, predavanja, delavnice, izlete, zelo uspešni so tudi na tekmovanjih, ki jih organizira Zveza društev invalidov Slovenije.

ALENKA TRATNIK, MITJA MARUSSIG