Iz muzejev, narave in spomina v srca
Upravljavci in prijatelji dediščine po Sloveniji so v okviru njenih evropskih dni prejšnji teden v senci volitev pripravili 350 živahnih srečanj s preteklostjo. Na Goriškem, kjer so s preko 20 dogodki prednjačili na Idrijskem, jih je potekala desetina.
IDRIJA > Dediščina je po priporočilu organizatorjev - Zavoda za varstvo kulturne dediščine - ob minulem tedni evropskih obujanj zapuščin preteklosti, odšla v šole. Na Idrijskem in Cerkljanskem v prav vse in v vrtce. Odrasli niso ostali prikrajšani in pod črto so našteli nekaj tisoč ljudi, ki so se učili iz zgodovine za sedanjost in prihodnost.
Varovanci vrtcev so se igrivo seznanjali s klekljarsko tradicijo. Spodnjeidrijski šolarji so preučevali izumrle obrti in osrednjo pozornost namenili peku Lovrotu in njegovemu figovemu kruhu. Zavraški so se posvetili zeliščarski zapuščini kraja, godoviški pa keltskim ostalinam na hribu Jelenšek nad vasjo. Gimnazijci so v razstavo združili vse svoje znanje plonkanja in se poglobili v Unescovo dediščino..
Osnovna šola Idrija in Črni Vrh sta s pomočjo sodelavcev muzejev, arhivov, rudnika in geoparka Unescovi živosrebrni, geološki in naravni dediščini posvetili kar ves teden. Cerkljanski prav toliko časa matematični zapuščini dr. Franca Močnika.
Terensko delo, preučevanje in zbiranje predmetov nekdanjih značilnih obrti na planoti je črnovrško šolo spremenilo celo v priložnostni muzej. Svoj delež so primaknili še ljudje iz Idrijskega loga, ki so se odločili na planoto vrniti nekdaj običajno pridelavo in predelava lanu. Minulo soboto so na predstavitvi postopkov gostili obilo zvedavih ljudi. Prav tako muzejsko društvo Idrija, ki je popeljalo po sledeh “feldbana”, turistično društvo Kanomlja in Krnice, ki sta odprla vrata svojih značilnih etnoloških domačij, Jurečevi v Ledinah, ki so žito mlatili po starem, in ICRA, ki je odprla svet ovac in volne. Posebno doživetje je bil večer članov literarnega društva RIS, ki so se spomnili mnogih zaslužnih Idrijčanov, pa tudi tistih, ki so spominih ostali kot veliki posebneži.
Učitelji, mentorji, učenci in upravljavci dediščine so opravili pomembno delo, saj ni šlo za pasivno spoznavanje dediščine, pač pa ustvarjalno raziskovalno delo, preko katerega je dediščina segala v srca.
Sedaj, kot poudarjajo številni organizatorji bogatega tedna, bodo morali skupaj poskrbeti, da bo tam oziroma v šolah tudi ostala, saj občina na dediščino naslanja svojo turistično in storitveno prihodnost.
SAŠA DRAGOŠ