Iz Šempasa v Tokio
Japonci in Slovenci spletajo nenavadno čvrste vezi. Te so od prejšnjega tedna še močnejše, saj so v Tokiu odprli bistro in vinski bar, ki so ga enostavno poimenovali Batič, po priimku in blagovni znamki vinarske družine iz Šempasa.
TOKIO, ŠEMPAS> Batičevi iz Šempasa so s svojimi vini navdušili marsikaterega domačega in tujega vinoljubca, še posebej pa je vinska filozofija in način pridelave vin v kleti Ivana Batiča in njegovega sina Mihe prepričala Jukija Morija. Japonski poslovnež je velik zaljubljenec v Slovenijo, pri nas je večkrat na leto. Z Ivanom Batičem sta se spoznala že pred dvanajstimi leti, ko je Mori začel uvažati slovenska vina na Japonsko. Leta 2001 je ustanovil društvo japonsko-slovenskega prijateljstva, pred tremi leti pa je bil prvi in za zdaj edini imenovan za slovenskega častnega konzula na Japonskem.
Batič sredi Tokija
Mori je za Slovenijo navdušil tudi japonskega kuharja Weaharo, ki je s soprogo Minaki pred dnevi v središču Tokia odprl bistro z vinskim barom. Poimenoval ga je enostavno: Batič. Tudi Weahara in Minaki sta že bila v Sloveniji, v njuni restavraciji pa ob Batičevih strežejo še vina nekaterih drugih slovenskih vinarjev, ki jih na Japonsko uvaža častni konzul Mori.
“Japonci radi iščejo posebna vina. Zaradi filozofije in načina pridelave so jim slovenska - zlasti avtorska - zelo všeč,” pravi Miha Batič, ki je bil na Japonskem na otvoritvi bistroja, poimenovanega po njihovi družini. Pri Batiču v Tokiu imajo seveda celotno Batičevo paleto vin, nekatera za japonski trg posebej skrbno in dlje zorijo.
Etiketa kot poklon
O japonski ljubezni do slovenskih vin je posebno zgodbo izpisal tudi Stanko Čurin, še en legendarni vinar, a z drugega konca Slovenije. V njegove predikate se je zaljubil japonski vinar Toshihiko Tsukamoto, ki z vini oskrbuje japonski dvor, med njimi so tudi Čurinova s Koga. Tsukamoto do štajerskega vinarja, ki mu Japonci spoštljivo pravijo Čurin-san, goji tolikšno spoštovanje, da je milijonsko serijo steklenic iz svoje serije lumiere opremil z etiketami z risbo, na kateri sam zamaknjeno gleda nasmejani Čurinov portret.
Ob slovenskih vinih je v vse več japonskih restavracijah cenjen solni cvet iz Sečoveljskih solin. Z njim začinjata tudi Tomiko in Hiroyoshi Ishida, ki imata v Tokiu najslavnejšo restavracijo Mibu, zgolj z dvema mizama in zelo dolgo čakalno vrsto. Lani sta bila na popotovanju po naši državi in tako kot Mori in Tsukamoto utrjevala očitno nadvse iskreno slovensko-japonsko vinsko in kulinarično prijateljstvo.
SAŠO DRAVINEC
