Izkušnja, ki je ne gre zamuditi

IDRIJA> Otvoritveni dan slovenskega dela dni evropske kulturne dediščine (DEKD) bo za Idrijo bržčas najbolj živahen dan v vsej njeni bogati zgodovini. Mesto bo zjutraj oživelo na 18 prizoriščih in do popoldanske slovesnosti na gradu Gewerknegg svojo dediščino z vseh zornih kotov osvetlilo na več kot 50 prireditvah. Še toliko pa se jih bo zvrstilo v dneh dediščine do 28. septembra.

Iz roda v rod v nove izkušnje in priložnosti

Niti prireditve vseh prireditev z organizatorji prepleta 56 društev, družb in zavodov iz vse občine in nekaj gostov iz sosednje Cerkljanske. Tako rekoč vsi, ki ohranjajo snovno in nesnovno dediščino svojih krajev in jo na izviren, živ način predstavljajo na svojih prireditvah, delavnicah in v muzejih, se bodo ta dan preselili v Idrijo.

“Sebi in svetu želimo pokazati, kako raznolika, bogata, predvsem pa živa je naša dediščina. Na njej, znanju in izkušnjah številnih rodov rudarjev živimo sedanjost in gradimo prihodnost,” župan Bojan Sever poudarja osrednje sporočilo ob odprtju DEKD.

Ker je Idrija tako rekoč sinonim za osrednjo temo DEKD - Izkušnja dediščine - v evropskem letu aktivnega staranja, bodo prireditev prepletale vse generacije. Na Mestnem trgu bodo dediščino skozi vso soboto s pesmijo, igra in plesom oživljali vsi - od šolarjev do varovancev doma upokojencev, kulturnih skupin do različnih društev.

Nekdanji rudarji bodo popeljali v rudnik, v jašku Frančišek vse do tretjega obzorja. V Atonijevem rovu, pa tudi po vsej Idriji, bo z njimi mogoče iskati nagajivega jamskega škrata Berkmandlca in se z zadostnim znanjem o dediščini dokopati do zaklada oziroma nagrade geo parka. Izkušene Pr'farke bodo skupaj s šolarji uvedle v spletanje bršljanovih venčkov in izdelovanje šajbelcov. Kuhale bodo smukavc in polento, Idrijčanke pa ne bodo zaostajale z žlikrofi. Čipkarice pa bodo na ulicah tako hitro kot kleklje sukale tudi jezike.

Akvarij M bo oživel zgodbo o ribnjakih, “škafar” pa bo za 500-letno cerkvijo sv. Trojico popeljal v začetke Idrije in njene sakralne dediščine. Rudarska hiša bo živahna z zeliščarji, številna razstavišča in tržnica z vsemogočimi delavnicami, gimnazija z realčnimi učili, zgodovinski arhiv z miško Mičo in še in še.

“Združitev tolikšnega števila ustvarjalcev je dokaz, da je zgodovinski spomin močen in živ ter osnovna gonilna sila mnogoterih dejavnosti. Med nastopi si bodo roke podajali stari in mladi. Zato je izkušnja dediščine tudi dokaz dragocenosti medgeneracijskega povezovanja,” poudarja Sever.

Dediščina - okvir za premislek

Dediščina bo z vodstvom na ogled na priložnostnih razstavah in v vseh muzejih brezplačno.

Največja razstava, ki jo bodo odprli ta dan, bo v grajskem razstavišču pripovedovala o Idriji kot zibeli naravoslovja. Že prej bo o njem mogoče marsikaj izvedeti v Scopolijevem vrtu in Botaničnih Atenah, o geologiji pa med minerali in neznane s strokovnjaki tudi določiti.

Čeprav si bodo roke podajale različne izkušnje - od naravoslovne, čipkarske, kulturne do kulinarične, bo osrednja vendarle posvečena rudarski, živosrebrni, ki je Idrijo ustvarila in privedla med svetovno dediščino. “Najvišje priznanje, ki ga dediščina lahko dobi, je vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Vpis je najmočnejša zaveza, da bomo za skupno dediščino človeštva skrbeli, jo bogatili in predajali prihodnjim rodovom,” pravi dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica ZVKD Slovenije.

Pirkovičeva bo DEKD z osrednje slovesnosti (na njej bo skozi zgodbo o rudniku popeljal znameniti rudniški direktor iz druge polovice 19. stoletja Marko Vincenc Lipold) tudi pospremila med Slovence. Po njih pa bo čas za premislek. “Dediščina daje okvir za premislek, kaj prinaša spodoben način življenja in ali je res, da so pomembne le novosti, da je vse staro odvečno, konservativno in da ovira razvoj, “ meni Pirkovičeva.

SAŠA DRAGOŠ