Je bil res nevaren, da je moral pasti?

Goriška
, posodobljeno:

Kar 119 let star divji kostanj sredi kobariškega trga je padel. Posek zaščitenega in bojda nevarnega drevesa pred stavbo občinske uprave, ki se je zgodil že jutro po tem, ko so ga odobrili občinski svetniki, pa nekaterim še vedno ne gre v račun.

Polovica divjega kostanja je bila še živa, opozarjajo nasprotniki odstranitve
Polovica divjega kostanja je bila še živa, opozarjajo nasprotniki odstranitve

KOBARID > “Zdaj je, kar je, toda vsi nismo prepričani, da ga je bilo treba odstraniti,” je kritičen svetnik Marko Miklavič, ki je skupaj z Edijem Melincem glasoval proti odstranitvi. Kot pravi, se je ob poseku dobro videlo, da je bil kostanj še živ. “Veje proti stavbi občinske uprave so bile res suhe in bi jih bilo treba odstraniti. Toda veje proti trgu so bile še žive in kostanj bi, ustrezno obsekan, lahko še nekaj časa ohranili.”

Nevarna krošnja

Ker so opažali, da s kostanjem ni vse v redu in ker je bil tudi zaščiten, je občina za mnenje zaprosila zavod za varstvo narave. Tam so ugotovili, da kostanj peša in da predstavlja potencialno nevarnost. Predlagali so sanacijo drevesa z odstranitvijo suhih vej, kar bi razbremenilo krošnjo. Poleg tega pa tudi ureditev rastišča, zaradi česar bi morali ukiniti več parkirnih mest v njegovi okolici.

Ko je za tovrstna dela pooblaščen izvajalec Sebastjan Domenih nameraval drevo obsekati, je ugotovil, da je plezanje po njem preveč nevarno in da opaža, da je tri četrtine krošnje odmrlo. Zato je županja Darja Hauptman svetnikom ponovno predlagala odstranitev drevesa, s čimer so z veliko večino soglašali.

Globoke korenine in odpornost na poškodbe

S kakšno drevesno vrsto bodo divji kostanj nadomestili, se bodo še odločali. Strokovnjaki na zavodu za varstvo narave opozarjajo, da divji kostanj ni prilagojen urbanim okoljem, ker ima površinske korenine. “Bolj ustrezna so drevesa z globokim koreninskim sistemom kot so bukev in hrast ali pa tujerodne vrste, kot je platana. Najboljše obrambne sisteme pri celjenju poškodb imata lipa in bukev,” pojasnjuje višji naravovarstveni svetovalce, inženir gozdarstva David Fučka iz zavoda za varstvo narave. Priporoča zasaditev avtohtone vrste. “Pri zasaditvi je treba upoštevati, da bo drevo zraslo in zato ga je treba ustrezno odmakniti od stavb. Lepo in zdravo bo le ob stalni negi in s pravilnim obrezovanjem od zasaditve dalje.”

Novo drevo bo sestavni del prenovljenega kobariškega trga, za kar pripravljajo načrte. Preden se bodo dela lotili, bo treba usposobiti južno obvoznico, da bodo državno cesto umaknili iz centra mesta.

NEVA BLAZETIČ