Je Nova Gorica preveč, Gorica pa premalo dvojezična?
“Gorica v Italiji je na dvojezičnem območju, a žal tega ni videti niti več kot 20 let po sprejemu slovenskega zaščitnega zakona. Nasprotno se dogaja v Novi Gorici, ki ni in nikoli ni bila dvojezično območje, a nepoznavalca zgodovine že kratek sprehod po mestu lahko zmede, saj so ponekod napisi v italijanščini celo bolj izpostavljeni kot v slovenščini,” opozarja novogoriška mestna svetnica Andrejka Markočič Šušmelj.
NOVA GORICA > Mestna svetnica hkrati dodaja, da javna obvestila in vabila v občini Gorica niso dvojezična ter da na njih nikjer ni zaslediti niti logotipa za Evropsko prestolnico kulture 2025.
Svetnica Andrejka Markočič Šušmelj iz Liste Mateja Arčona je omenjeno problematiko izpostavila na eni zadnjih sej novogoriškega mestnega sveta, ob tem pa poudarila tudi, da “prav žalostno podobo kaže nekdaj povsem slovenski Raštel, kjer se moraš res potruditi, da najdeš kak slovenski zapis”. Tudi promocija festivala Okusi ob meji je po njenih opažanjih potekala izključno v italijanščini, prav tako je bil mednarodni festival folklore (posamezni dogodki so se odvijali tudi na slovenski strani) promoviran samo v italijanščini, spletna stran pa je ponujala možnost izbire angleščine, španščine in francoščine, medtem ko o slovenščini ni bilo ne duha ne sluha.
Andrejka Markočič Šušmelj
novogoriška občinska svetnica
“Predlagam, da pozovete občino Gorica, da nemudoma uveljavi dvojezičnost vsaj pri vseh javnih sporočilih in uradnih objavah.”
“Predlagam, da pozovete občino Gorica, da nemudoma uveljavi dvojezičnost vsaj pri vseh javnih sporočilih in uradnih objavah,” je še dejala in na novogoriško občinsko upravo naslovila vprašanje, v kolikšni meri se je angažirala, da bi bilo tudi v Gorici več vidne dvojezičnosti, saj prav ta po njenem mnenju zagotavlja uresničevanje sožitja in sobivanja v luči nastajajoče EPK 2025.
Opozorila je še, da na javnih obvestilih in vabilih v občini Gorica ni slovenskega jezika, prav tako pa na njih ni nikjer logotipa za Evropsko prestolnico kulture 2025. “Če že gremo v ta projekt skupaj, potem naj tudi oni to označujejo kot skupni projekt,” meni Markočič Šušmeljeva.
Rodolfo Ziberna
župan občine Gorica
“Če bi vprašanje Evropske prestolnice kulture skrčili zgolj na vprašanje jezika, bi bilo to omejevalno.”
Iz novogoriške občinske uprave so svetnici odgovorili, da je novogoriški župan Klemen Miklavič v stikih z goriškim županom Rodolfom Ziberno in da sproti opozarja na izvajanje vidne dvojezičnosti. “Nekateri rezultati so že vidni, na primer sprememba napisa v stavbi goriške občinske uprave. Je pa pot do popolnega stanja seveda še dolga, zato je tudi pobuda svetnice na mestu, saj k ciljem lahko prispevamo le s skupnimi močmi,” ocenjujejo na novogoriški občini, kjer so pobudo svetnice Andrejke Markočič Šušmelj naslovili na občino Gorica.
Ziberna: “Jezik ni kritična točka”
Goriški župan Rodolfo Ziberna je v svojem odgovoru, ki ga je poslal novogoriški občini v italijanskem jeziku in so ga zatem prevedli, med drugim zapisal: “V zvezi s pobudo gospe Andrejke Markočič Šušmelj na občinskem svetu upam, da zaradi tega ni vprašljivo tesno sodelovanje, ki zaznamuje odnose med Gorico in Novo Gorico. To medsebojno razmerje je namreč doseglo izjemen napredek, dozorelo pa je zlasti v obdobju tik pred in po skupni razglasitvi Evropske prestolnice kulture 2025. Gre za razvojno pot, pri kateri se še vedno dosegajo napredki in ki jo je nemogoče prezreti. Ob tem bi si dovolil opozoriti na dejstvo, da je takšen rezultat sam po sebi najprepričljivejši dokaz izjemnega prijateljstva, ki združuje ti dve mesti in ki smo ga dosegli prav zahvaljujoč dejstvu, da smo naše različnosti zavestno, premišljeno in načrtno preoblikovali v prednosti, pri tem pa zavrnili kakršen koli neuspešen poskus poenotenja in, nasprotno, dali prednost tistemu, kar dela naše stvarnosti, naše zgodovine in naša življenja edinstvena. Če bi torej vprašanje Evropske prestolnice kulture skrčili zgolj na vprašanje jezika (ter ob tem zanemarili dejstvo, da smo prva čezmejna prestolnica kulture), bi bilo to omejevalno, vsekakor pa neprimerno, saj jezik nikoli ni bil prepoznan kot kritična točka”.
Kot še navaja župan Ziberna, sicer na goriškem občinskem uradu ni odprto eno, temveč dve okenci za jezikovne manjšine. Na tistem, ki je namenjeno slovenskemu jeziku, sta na voljo dva uslužbenca občinskega urada, ki dokumentacijo in akte, pripravljene v italijanskem jeziku, na zahtevo občanov prevajata v slovenski jezik (in obratno).
Ob tem je župan spomnil, da so dvojezične osebne izkaznice in dvojezični izpisi iz matičnega registra v Gorici že dolgoletna stvarnost, da je na zasedanjih občinskega sveta svetniška vprašanja že dolga leta mogoče podati v slovenskem jeziku ter da so tudi vsi volilni plakati vedno prevedeni v slovenski jezik.
“Poleg tega občina Gorica vsako leto obsežen del svojih proračunskih sredstev nameni posodabljanju dvojezičnih cestnih oznak na tistih območjih, na katerih tradicionalno biva slovenska jezikovna skupnost. Za področja, ki so v pristojnosti občine, so turistične informacije prevedene v slovenščino, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnje (kot velja za, na primer, vse multimedijske vsebine na našem gradu),” še zatrjuje goriški prvi občan.
O Raštelu župan Ziberna pravi, da občina Gorica ni lastnik nobenega izmed prostorov v tej ulici in prav gotovo ne more od nekega zasebnika zahtevati, naj se izraža oziroma naj navaja informacije v enem jeziku namesto v drugem.
“Občina varuje manjšino
“Prav gotovo se boste spomnili, da je, ko so ji razpoložljiva finančna sredstva to omogočala, občina prireditev Okusi ob meji v preteklosti promovirala v slovenskih medijih, na primer v Primorskem dnevniku in na televiziji RAI 3 FJK. Za prireditve, ki jih organizirajo zasebna združenja, kot velja za primer festival folklore, pa velja tisto, kar je bilo že navedeno zgoraj: vsak zasebni subjekt se lahko prosto odloči, v katerem jeziku bo nagovarjal javnost in jo obveščal o dogajanju. Dodal bi tudi, in prepričan sem, da to ne bo nikakršna novost, da je v Gorici ob vstopu v katero koli trgovino uporaba slovenščine nekaj popolnoma običajnega; da so odnosi med to občinsko upravo in referenčnimi organizacijami slovenske manjšine (lokalnimi združenji in političnimi gibanji) prijateljski in izjemno plodni, saj se zavedamo, da si skupaj prizadevamo za složno rast, ki bo v korist celotni skupnosti; da so lokalno organizirani tečaji slovenskega jezika vedno dobro obiskani in še bi lahko nadaljeval,” je v svojem odgovoru še zapisal goriški župan.
Prepričan je, da občina Gorica spoštuje določila o varovanju slovenske manjšine ter da je “danes bolj kot kadar koli prav učinkovito prepletanje različnih kultur in identitet adut, ki nas bo kot Evropsko prestolnico kulture 2025 popeljal do zmage”.
Pobudo svetnice Andrejke Markočič Šušmelj, da se poskrbi za uporabo ustreznega skupnega logotipa Evropske prestolnice kulture, pa so po besedah goriškega župana Ziberne že posredovali tudi Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje in javnemu zavodu GO! 2025.
