Je v Idrijčanih še kaj Scopolijevega duha?
Gimnazijci z mentorji kulturni maraton spletajo iz vezi šole z okoljem. Za sedmega po vrsti so v osrčje okrog 40 dogodkov postavili prvega idrijskega zdravnika, slovitega naravoslovca G.A. Scopolija. Vse so začinili s sodobnimi vsebinami, v katerih bodo nekaj zase našli radovedneži vseh starosti.
IDRIJA > “Kulturni maraton je vedno enoletni pripravljalni proces,” je pred največjim dogodkom gimnazije, ki bo 25. januarja, povedala vodja, profesorica Maja Justin. Letošnjega je navdihnil roman Neverend, v katerem Aleš Šteger sodobno zgodbo prepleta s Scopolijevo v Idriji. Podobno bo maraton vsestranskega Scopolija (1723 - 1788) v petek med 14. in 22. uro obdal z množico sodobnih vsebin.
“Osrednji dogodek, predstavitev romana Neverend, se nam je razširil v okroglo mizo o razsvetljenski misli danes. Kulturo vedno razumem v najširšem razsvetljenem smislu. Tako skušamo pripravljati kulturne maratone in obiskovalce, tudi dijake, prepričati, da kultura ne boli,” je dejala Justinova. Na pozabljeno vez gimnazije s Scopolijem je opozorila ravnateljica Karmen Vidmar: “Italijani so v svojem času realko imenovali po Scopoliju, ki je živel in delal v Idriji. Matematik Jurij Vega, po katerem se imenuje gimnazija, v Idriji ni delal nikoli.”
Zvrstilo se bo 25 delavnic, pet predavanj, nekaj filmskih in drugih predstav, sta napovedala dijaka Ajda Tušar in Cene Skrt, ki bosta vodila omenjeno okroglo mizo. “Na njej se bomo spraševali, ali je v nas še kaj Scopolijevega duha. K pogovoru ob 18.15 uri smo povabili poznavalce tem, ki se dotikajo širokega Scopolijevega delovanja.” Maraton poteka v sodelovanju s CUDHg in številnimi institucijami v Idriji in izven nje. Scopolija kot vsestranskega raziskovalca bosta predstavila dr. Joško Bavcon in mag. Blanka Ravnjak.
Scopoli, ki je v Idrijo prišel po 200 letnih prošnjah Rudnika, je službo zdravnika nastopil leta 1754. Do leta 1769, ko je Idrijo zapustil, je objavil svoja najbolj znana dela Floro Carniolico in Entomologio Carniolico, s katerima je utemeljil slovensko botanično znanost in kot prvi opisal žuželke. V De Hydrargyro Idriensi pa je prvič opisal poklicne bolezni rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom.
Dijaki se mu bodo podrobno posvetili v dopoldanskih urah. Obiskovalcem bodo šolo odprli ob 14. uri, ko bo Scopoliju posvečenih tudi nekaj delavnic. Denimo risanje tatujev s podobami njegovih žuželk, gibalni delavnici, pripovedniški z zgodbami iz življenja znanstvenika. V rudarski hiši bo delavnica fotografiranja njegove vile in podobno.
Ob običajnem zaključku, pokušini dobrot iz kulinarične delavnice Klavdija Piriha, velja omeniti še film Ohranjeni spomini. Z njim domača ustvarjalca Dušan Moravec in Matjaž Mrak na trak beležita spomine starejših Idrijčanov.