Je voda dobra? Vprašajte robota!

Goriška
, posodobljeno:

Slovenski znanstveniki so skupaj z italijanskimi kolegi na mostarskem jezeru testirali in hkrati javnosti predstavili novost za meritev onesnaženosti voda. Ali je voda onesnažena, nam bodo povedali plavajoči roboti.

 Če je voda res dovolj kakovostna, bodo odslej  merili roboti
Če je voda res dovolj kakovostna, bodo odslej merili roboti

MOST NA SOČI> V sklopu triletnega projekta HydroNet, za katerega je EU odštela 3,5 milijona evrov, so razvili plavajočega robota, katerega posebnost je, da ima v sistem senzorjev vključen tudi biosenzor, kar je prvi tak primer na plavajočem robotu na svetu.

Pri razvoju plavajočega robota so na slovenski strani sodelovali znanstveniki z inštituta Jožef Stefan, fakultete za gradbeništvo in geodezijo, biotehniške fakultete in inštituta za fizikalno biologijo. V treh letih so razvili tehnologijo, ki bo s pomočjo mreže senzorjev izboljšala monitoring voda. Senzorji bodo v vodi zaznavali različne kemične in fizikalne elemente. Dva tipa robota, morski in rečni, bosta poleg učinkovitega zbiranja podatkov tudi pocenila meritve, kakršne so poznali doslej. Podatke bosta zbirala na različnih lokacijah neprekinjeno 12 ur. Rečni je manjši in lahko nadzoruje približno 15 kilometrov reke, morski pa je večji in bolj izpopolnjeno opremljen ter deluje 20 kilometrov po morju.

Mobilni roboti bodo omogočali navigacijo in zaznavanje v različnih okoljih, v obalnem morju, rekah vključno z ustji, na naravnih in umetnih jezerih. Postopoma jih bodo testirali v teh okoljih. Odlikujejo jih majhna teža, plovnost, energetska učinkovitost in prilagodljivost različnemu okolju. Le robota za deroče reke še niso uspeli do konca razviti. Razmišljajo, da bi ga namestili v fiksno pritrjene boje.

“Napredna tehnologija je za slovenske raziskovalce velik dosežek,” je na predstavitvi povedala dr. Milena Horvat z odseka za znanost o okolju pri inštitutu Jožefa Štefana. Kot pravi, bodo roboti brezžično povezani z okoljsko inteligentnim sistemom. Tomaž Rijavec z Inštituta za fizikalno biologijo pa dodaja, da je v dva metra dolgih robotih združeno znanje mikrobiologije, nuklearne bioenergije in elektrotehnike. Tehnološko najbolj izpopolnjen pa je prav biosenzor, ki je strokovnjakom predstavljal največji izziv.

NEVA BLAZETIČ