Kaj je naziv Alpsko mesto leta prinesel občini Tolmin?

TOLMIN > Pred kratkim je Občina Tolmin predala naziv Alpsko mesto leta zgolj uro in pol oddaljenemu Tolmezzu v Videmski pokrajini v osrčju Karnijskih Alp.

Ko so bili nosilci naziva, so Tolminci izpeljali več projektov in srečanj, kar je dobra popotnica za naprej. “Naziv smo si v letu 2016 prislužili z učinkovito rabo energije, zavezanostjo trajnostnemu razvoju in podpiranju mladih. Vztrajamo naprej na tej poti,” obljublja župan Uroš Brežan. V letu, ko je bila občina nosilka naziva, so izpostavljali tri od dvanajstih vsebin Alpske konvencije; ohranjanje mladih v alpskem prostoru, turizem in mobilnosti v povezavi z zeleno ekonomijo.

Aktivnosti so koordinirali na Posoškem razvojnem centru (PRC). V okviru občinske uprave načrtovane vsebine so dopolnili s pobudami ustanov, društev in skupin. “Promocijski učinek je sicer težko merljiv, je bil pa, glede na vtise in prisotnost na mednarodnih srečanjih, precejšen,” ocenjuje direktorica PRC Almira Pirih.

S 50.000 evri, kolikor so jih porabili, so veliko novega začrtali in marsikaj izvedli, zatrjuje župan: “Trenutno je v zaključni fazi izdelava lokalnega programa za mlade v občini Tolmin do leta 2020 Mi smo - mi bomo. Med vidnejšimi projekti je Tour des Villes, v katerem poleg Tolmina sodelujejo še štiri mesta iz društva Alpsko mesto leta. Osrednja ideja je izmenjava dobrih praks s področja trajnostne revitalizacije zapuščenih območij oziroma kompleksov stavb v mestih.”

Lani so uvedli tudi javni prevoz do Tolminskih korit, razmišljajo, da bi ga po vzoru kobariške občine dodatno uvedli vsaj do nekaterih zanimivejših turističnih točk in vasi.

Med drugim so na parkirišču na Brajdi postavili električno polnilnico za avtomobile, na kulinaričnih delavnicah so se mnogi naučili priprave lokalne hrane in jo promovirali, zasnovali so poti po sirarskih planinah, ozaveščajo o Unescovem programu Človek in biosfera, katerega del so tudi prebivalci občine Tolmin, naštevajo na občini.

NEVA BLAZETIČ