Kaj lepšega, kot se učiti in se zabavati ... ob Soči
Tolminski Dom Soča se je za dva tedna, kolikor je trajala letošnja poletna šola slovenščine, z 69 udeleženci iz dvanajstih tujih držav in iz Slovenije prelevil v Evropo v malem.
TOLMIN > Mladi so nadgrajevali znanje jezika svojih izseljenih staršev, navdušeni so bili nad razgibanimi popoldnevi s kopanjem in potepanjem po lepotah Posočja, stkali so trdna prijateljstva. Poletno šolo slovenščine so s prireditvijo, na kateri so se zbrali vsi starši, zaključili v soboto. S pesmijo, z recitiranjem in igricami so otroci in mladostniki od sedmega do 17. leta osupnili s pravilno slovensko izgovorjavo.
Razširjajo meje sveta
“Meje jezika so meje sveta. Pogovarjanje v materinem jeziku se dotakne srca,” je pripravljenost mladih za učenje spodbudil in pohvalil direktor direktorata za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) Alen Kofol. Ob denarni podpori MIZKŠ sta letošnji jezikovni poletni tabor organizirala Zavod za šolstvo in tolminska enota Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Zavod je priskrbel učitelje iz vse Slovenije, Dom Soča pa je s pomočjo Doma Kavka izpeljal zelo bogat dopolnilni program.
Vodja Doma Soča Darjo Velušček je pohvalil prav vse, ki so soustvarili tabor: “Najbolj pa me veseli, da smo šolo izpeljali brez najmanjših težav in poškodb, tako da staršem vračamo otroke vesele in cele. Drugih incidentov, razen ljubezenskih, ni bilo,” se je pošalil.
Brezplačne vstopnice, prevozi ...
Velušček se je zahvalil lokalnim skupnostim in ustanovam za pomoč. Občine so, denimo, plačale večino prevozov, bovška celo vzpon z gondolo na Kanin. Vsepovsod so otroke oproščali plačila vstopnine. Tolminski župan Uroš Brežan je fante in dekleta presenetil z vprašanjem, ali morda vedo, kaj pomeni po tminsko ki zej, vendar na njegovo začudenje so soglasno pravilno odgovorili.
Udeleženci tabora so prišli iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Srbije, Španije, Velike Britanije in ZDA. Nekateri starši so prijavili več svojih otrok.
Hitro se spomnijo jezika ...
Ana Hrustel Khan s koreninami v Žalcu in njen mož Peter, ki je pol Anglež, pol Slovenec, sta iz Španije, kjer družina živi, prišla iskat tri sinove. V Sloveniji sta se jima rodila dva, v Barceloni še najmlajši. “Vsi trije sinovi so, kot mi zdaj z navdušenjem pripovedujejo, v poletni šoli preživeli nepozabna dva tedna. V družini sicer govorimo tudi slovensko, toda v Španiji rojeni mlajši sin ne zna prav veliko. Ostala dva sta osnove dobila že v rosnih letih. Sicer pa dvakrat letno prihajamo v Slovenijo in takrat se vsi fantje hitro spet spomnijo jezika.”
Odhajali v joku
Anja Knežević iz Srbije je odhajala skoraj v joku. K učenju slovenščine jo je spodbudil dedek Slovenec. “Z mamo in očetom ne govorim slovensko. Dedek pa me je vključil v združenje Slovencev v Srbiji Lipa. Po tej poti sem prišla v poletno šolo,” je povedala. Naučila se je slovničnih pravil. “Sklanjatve so težke, sicer pa je jezik podoben srbskemu. Na začetku smo se sporazumevali po angleško, kmalu že po slovensko. Najbolj sta mi bila všeč kopanje v mrzli Soči in rafting.”
Sklepali prijateljstva
Dvanajstletna Estelle Weeger prihaja iz Francije. Njena babica in dedek izhajata iz Nove Gorice. “Doma v Franciji ne govorimo slovensko. Jezika sem se učila v šoli v Parizu,” je povedala. Kot pravi, je v tolminski poletni šoli znanje zelo izpopolnila: “Slovenščina je zahteven jezik, zato bi rada še prišla, tudi zaradi prijateljstev, ki sem jih stkala.”
Poletne šole slovenskega jezika na različnih lokacijah pripravljajo že dve desetletji. Doslej so gostile 1300 otrok in mladostnikov.
Njena nova prijateljica Erika Sirotič je doma v Buzetu, kjer skupaj z dvojčico Martino, ki je tudi bila v poletni šoli, obiskujeta tamkajšnjo šolo slovenskega jezika. Njuna mama je Slovenka. “V poletno šolo naju je napotila učiteljica. Jezika se učim eno leto, tu sem ga slovnično izpopolnila. Pohvala učiteljicam, ki so nam slovenščino približale na sodoben način, tudi s petjem, plesom, branjem literature ... Imeli smo se prelepo, videli smo cerkvico Javorco, jadralne padalce, streljali smo z lokom ...”
Zgovorna Nika Kavčič iz Novega mesta pa je bila ena od 14 udeležencev tabora iz Slovenije in zamejstva: “Pomagala sem pri pouku s tem, da sem pisala na tablo, ko smo se družili, sem opozarjala na slovnične napake. Skoraj vsi zelo dobro govorijo slovensko, kar pomeni, da jih starši pridno učijo materni jezik,” je opazila.
NEVA BLAZETIČ
