Kaj pomaga, da so prepričali Unesco, če turisti ne pridejo
Čeprav v Idriji ogromno vlagajo v turizem, so rezultati, vsaj za zdaj, skromni. Na to, da ne znajo tržiti znamenitosti, ki jih ima, opozarjajo tudi občinski svetniki. Vodstvo občine in Centra za idrijsko dediščino, ki je letos naposled prevzel večino turističnih niti v svoje roke, pa sta bolj optimistična.
IDRIJA > V strategiji razvoja turizma občine je zapisano, da naj bi jo letos obiskalo 50.000 turistov in ustvarilo vsaj 100.000 nočitev. Realnost je 12.000 obiskovalcev in le dvakrat več nočitev. Svetniki občine, ki so se podrobno posvetili tej panogi, so drug za drugim ugotavljali, da je trda realnost plod industrijske tradicije, nepovezanosti ponudnikov, odsotnosti strateških vlagateljev in učinkovitega trženja.
Vidijo pot, cilja pa še ne
Da je strategija, ki jo niso pripravili v občini, zanič, je prvič odkrito priznal tudi župan Bojan Sever. “Ali je vse prav, kar delamo? Marsikdo bo rekel, da ni. A pot smo si zastavili, in trdim, da prav. Osem let si že dajemo nasvete, nič pa se en zgodi. Ne more vsega narediti občina. Potrebujemo več zagnanih ljudi, vlagateljev, ki bodo od turizma živeli in uspešnejše trženje,” je ocenil. Samo Bevk (SD) mu je pritegnil rekoč, da je Idrija industrijsko središče, ki se ne bo čez noč prelevilo v turistično. “Turizem je obstranska dejavnost s priložnostjo, da se razvije. Če bomo obiskovalce zadržali osem ali dvanajst ur, bo to že uspeh,” meni Bevk.
“Mene turizem boli. Bogastva, ki ga imamo, ne znamo ne pokazati ne tržiti. Vse, kar, denimo, v sosednjem Posočju deluje, pri nas ne,” je nadaljevala Anica Golob (SDS). Marko Vihtelič (Zares) je soglašal. “Idrija lahko ponudi več kot marsikdo doma in po svetu, a tega ne znamo prodajati,” je nanizal vrsto produktov, ki bi jih lahko tržili.
Bi, če turistov ne bi odganjali z zaprtimi gostilnami ob vikendih, neobstoječimi parkirišči za avtobuse, skromno infrastrukturo, pomanjkljivimi oznakami, so svetniki nizali težave, od katerih bi se Unescova občina in destinacija odličnosti morala že zdavnaj posloviti. Vse do medsebojne nepovezanosti, zaradi katere je letos spet propadla uvedba enotne vstopnice v muzeje.
Le podžupan Bojan Režun (SD) je opozoril, da v Idrijo sodi butični turizem. “Upam, da nikoli ne bomo gostili turistov s križark, ki jih organizatorji izletov kot ovce preganjajo med slovenskimi turističnimi znamenitostmi. Naše posejano seme je dobro, od zainteresiranih vlagateljev in naše povezanosti, pa je odvisno, koliko bomo želi,” je prepričan.
Turistov s križark ne bo
Da masovnega turizma ne bo, je potrdila Sanja Pellis, ki je nedavno prevzela vodenje Centra za idrijsko dediščino (CID), v katerem je občina strnila vso turistično dejavnost. “Pogosto nam očitajo, ker nam laskavi nazivi ne prinesejo več turistov. V pridobitev teh priznanj smo vložili ogromno truda. Ocenjevalce smo morali prepričati s kakovostno ponudbo, urejeno turistično infrastrukturo in usmerjenostjo v trajnostni turizem,” je Pellisova prepričana, da bodo sčasoma prepričali tudi obiskovalce.
Zato CID sam prevzema trženje, uvedbo enotne vstopnice, pripravo strategije, izobraževanje, vse tisto, za kar je občina doslej plačevala zunanje agencije. “Ni realno pričakovati, da se bodo turisti zgrinjali v Idrijo. Vsaka destinacija potrebuje svoj čas,” ostaja realna Pellisova. Z besedami župana ene od avstrijskih uspešnih destinacij, “da je pred enim velikim korakom do cilja potrebnih tisoče manjših in da je vsakega potrebno uskladiti do konsenza”, dala vedeti, da bo preseganje plotov med idrijskimi ponudniki razvoju turizma v ključno pomoč.
SAŠA DRAGOŠ
