Kajakaši doživeli dva obraza reke Soče - živega in mrtvega
Ekipa Balkan Rivers Tour je v štirih dneh skupaj s kajakaši iz osmih držav preveslala Sočo od izvira do izliva. Sproti so dokumentirali drastično spremembo, ki jo doživi reka Soča pred jezovi in po njih.
TRENTA > Medtem ko so veslači prva dva dneva uživali v brzicah in divji vodi, so zadnja dva dneva skorajda več hodili kot veslali, bodisi zaradi jezov, ki so jih morali zaobiti, bodisi zaradi izjemno nizkega vodostaja, saj je ponekod struga Soče skoraj povsem brez vode.
Idejnemu vodji akcije Balkan Rivers Tour Roku Rozmanu in ekipi se je veslanju na Soči vsak dan pridružilo približno 35 kajakašev, deset pa jih je preveslalo prav celo Sočo od izvira do izliva. Od začetka akcije so preveslali 138 rečnih kilometrov, v spodnjem toku pa so se morali soočiti s kar sedmimi jezovi, ki niso neprehodni le za veslače, temveč tudi za soško postrv in druge migracijske vrste rib. Opozoriti na pregrade rek, ki onemogočajo migracije rečnih vrst in vplivajo na količino vode, je tudi prvi in osnovni namen projekta Balkan Rivers Tour.
“Veslanje po Soči je mnogim tujcem in lokalnim prebivalcem, ki so se nam pridružili, odprlo oči o škodljivosti jezov na naših rekah. Soča v zgornjem toku je nekaj najbolj imenitnega, kar lahko doživiš kot ljubitelj narave, rek in vodnih športov. Spodnji tok, ki je pod velikim vplivom jezov in hidroelektrarn, pa je videti kot nekakšna industrijska pokrajina, ki je skoraj popolnoma brez življenja. Videti takšno transformacijo reke in doživeti dva obraza, živega in mrtvega, je nekaj najbolj strašnega in dokončno ovrže prepričanje o zeleni hidroenergiji,” je vtise strnil Rozman.
V nedeljo so kajakaši veslali do naravnega rezervata Isola della Cona v Italiji, kjer se Soča izliva v Jadransko morje. Na tamkajšnji novinarski konferenci so med drugim izpostavili težave v spodnjem, italijanskem toku Soče: prehitro izpuščanje vode iz hidroelektrarn, ki šokira ekosisteme in živa bitja, nespoštovanje minimalnega pretoka vode ter prevelike odvzeme vode za namakanje.
“Reke ne poznajo meja in Slovenija in Italija morata narediti skupen načrt upravljanja reke Soče, da bi zagotovili preživetje ključnih ekosistemov in vrst, hkrati pa omogočili trajnosten razvoj za ljudi, ki živijo na tem območju. Za to bo potrebno več sodelovanja na vladnem nivoju, vključitev civilno-družbenih organizacij in interesov lokalnih skupnosti,” je opozorila Neža Posnjak iz WWF Adria.
Vsak dan so organizatorji kampanje BRT 2 v krajih ob Soči organizirali različne dogodke za javnost, od okroglih miz, filmskih večerov in koncertov, ki se jih je udeležilo več kot 200 ljudi.
Spletno uredništvo
