Kako so v gostilnah zakartali domačije
To, da so žene med romanjem tudi kvantale in da so možje po nedeljskih mašah v gostilnah zakartali ne le denar, ampak cele domačije, so na dramaturški način obudili na breginjskem dogodku v okviru Legenda.festa, etnološkega projekta, ki povezuje še podobni prireditvi v Livku in na Vrsnem.
>BREGINJ > Na odru sredi vaškega jedra se je v soboto pod večer skozi dramske prizore razkrivalo nekdanje trdo, hudomušno in tudi tragično življenje v Breginjskem kotu.
S pomočjo denarja EU so v Breginju Legenda.fest pripravili že lani in predlani. Ob ponovni kandidaturi KUD Stol Breginj za podporo EU pa so se na pobudo občine odločili, da denar razdelijo in v projekt vključijo še Livek in Vrsno. Na Livku je prireditev že bila, na Vrsnem bo 11. avgusta. Za projekt so skupaj dobili 8100, vsaka vas pa po 2000 evrov.
Po zamislih in pod organizacijsko taktirko Vide Škvor iz KUD Stol Breginj je tokratni del Legenda.festa obudil legendo o nastanku srednjeveške cerkve Marije snežnice na Kladju. Škovorova jo povzema tako: “Bogati grofici brez otrok se je sanjalo o Mariji, ki ji je naročila, naj s svojim denarjem sezida cerkve povsod tam, kjer je petega avgusta zapadel sneg. Izkazalo se je, da je bilo to prav Kladje nad Breginjem. Ljudje so cerkev sezidali in od takrat so večkrat na leto romali k njej. Danes to počnejo samo še vsakega 5. avgusta.”
Mladi domačinki Barbara in Katarina pa sta na dramski način razkrili, da se ženske tudi med romanjem niso mogle upreti kvantanju. Med drugim sta se sprli zaradi kokoši na skupnem dvorišču. “V nizih stavb s skupnim dvoriščem je živelo po pet in več družin. Morali so biti zelo demokratični, da so lahko sobivali in preživeli. Manjši spori jih niso ogrozili,” pojasnjuje Škvorova.
Žal so se dogajale tudi tragične zgodbe. Prepogosto so možje, zlasti po nedeljskih mašah, zavili v gostilne, kjer so mnogi zakartali celo premoženje. “Skeč na to temo opozarja tudi, da v Breginju nimamo gostilne. Kdo ve, zakaj,” se pomenljivo sprašuje Škvorova.
Breginjci so iz pozabe potegnili tudi biser domiselne kmečke arhitekture slovensko-beneškega tipa - leso. Z ilovico ometani splet iz leskovega lesa je služil številnim namenom.
“Ker je lesa ujela vse šume, so starši z njo ogradili svoje spalnice, da otroci niso slišali, kako se dela otroke,” je nad iznajdljivostjo prednikov navdušena Škvorova. In predstavili so še, kako se skuha tipična jed krompirjevka s ta belim močenjem, ter jo ponudili v pokušino.
NEVA BLAZETIČ
