Kako zaustaviti propadanje arhitekturne dediščine v Breginjskem kotu

BREGINJ > Breginjski kot je po potresu leta 1976 izgubil svojo dušo. Ostal je na robu razvoja v kobariški občini, v spletu nenaklonjenih okoliščin pa je demografsko umiranje zdesetkalo mladostni razvojni potencial. Pred desetletji so izseljevanje vsaj delno zavirali z odpiranjem industrijskih obratov. Današnji čas terja drugačne ukrepe, povezane z razvijanjem turizma, ki temelji na vabljivi naravi z reko Nadižo in bogati kulturni, etnološki, arhitekturni in kulinarični dediščini. Tako so razmišljali udeleženci okrogle mize Etnološki pogled na Breginjski kot na prireditvi Legenda festa, ki so jo v Breginju pod taktirko Vide Škvor pripravila društva s pomočjo občinskega in evropskega denarja.

Kotu vrniti dušo

“Če bi svojstveno podobo hiš v Breginjskem kotu po potresu obnovili, bi bilo to območje zdaj prvovrstna arhitekturna poslastica. Žal so zaradi znanih okoliščin rušili in gradili montažne hiše. Zdaj je skrajni čas, da vsaj arhiviran stavbni fond, v katerem so tudi z občinskim odlokom zavarovane čudovite stavbe, iztrgamo propadu in jih namenimo za stanovanjske in turistične potrebe,” predlaga Pavel Tonkli iz Razvojnega društva Breginjski kot, ki je z obnovo za turistične potrebe rešil eno od starih stavb. Meni, da je nujno treba povezati lastnike, investitorje in občino. “Ker gre za zahtevne obnovitvene projekte, bi morali strokovnjaki in občina domačinom pomagati z iskanjem denarja na raznih razpisih in s spodbudami iz občinskega proračuna,” opozarja. Dodaja še, da je treba Breginjskemu kotu vrniti dušo tudi z obnovo vseh vaških jeder. To se postopoma že dogaja.

Pomoči je bolj malo

Z obnovo nekaj hiš za potrebe turističnih apartmajev domačini ponujajo zgled. Investitorji so potarnali, da so bili prepuščeni zgolj lastni iznajdljivosti. Kot pravijo, se občina še toliko ni potrudila, da bi objekte uvrstila na seznam občinskih spomenikov, s čimer bi lahko pritegnili nepovraten denar. Za urejanje turističnih apartmajev Posoški razvojni center sicer namenja 2000 nepovratnih evrov na posteljo.

Številni udeleženci okrogle mize so nizali ideje, kako bi stavbno dediščino na različne načine obudili v življenje. Opozorili so na zglede na Norveškem in na Švedskem. Tam na obnovljenih kmetijah lastniki kmetujejo po starem in so hkrati kustosi, ki obiskovalcem približajo nekdanje življenje. Med obvezno prakso jim pomagajo študenti etnologije. Tudi v Breginjski kot bi lahko pritegnili ljudi od drugod, ki bi obnavljali hiše in v njih organizirali delavnice. Ideje bi lahko uresničili le s širšo pomočjo.

V obnovljenem starem breginjskem jedru so odprli odprli tudi razstavi o stavbni dediščini Robidišča in o življenju v Reziji, pripravili bogat kulturni program in pogostitev s dobrotami iz Kota.

NEVA BLAZETIČ