Kakovost življenja je še visoka

IDRIJA > Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO) Zlati kamen vrednoti kakovost življenja v občinah na podlagi 54 kazalnikov na osmih ključnih življenjskih področjih, ki ga pobudniki dopolnjujejo s kvalitativno analizo. Rezultati kažejo, da devet od 13 občin na severnem Primorskem še presegajo razvitost povprečne slovenske občine, a z izjemo Vipave vse po vrsti nekoliko izgubljajo. Še najbolje kaže Idriji.

Idrija v prvi tretjini slovenskih občin

Idrija, ki je na začetku projekta leta 2012 dobila Zlati kamen za najbolj prodorno slovensko občino, je tudi edina v regiji, ki je vsakoletna dobitnica certifikata za kakovostno življenje. Vse tri certifikate imajo še občine Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec in Škofja Loka, letošnja nosilka Zlatega kamna.

Lani sta certifikat dobila tudi finalista izbora Zlati kamen - Nova Gorica in Tolmin, a ga zaradi nazadovanja nista ubranili. Ajdovščina, letošnja finalistka izbora, ki je prepričala predvsem s socialno ozaveščenostjo in podjetnim zniževanjem števila brezposelnih, zanj še ne izpolnjuje pogojev. Certifikat lahko dobijo le občine, ki s kazalniki na vseh področjih (socialna, demografska in gospodarska slika, trg dela, infrastruktura, izobraževanje, okoljska trajnost in proračunska učinkovitost) sodijo v zgornjo tretjino slovenskih občin.

Idrija v sam vrh sicer sodi samo na področju gospodarstva in pri črpanju denarja EU. Njena naložba v prečiščevanje voda je po velikosti na sedmem mestu med 1315-imi v minulem obdobju izvedenimi v državi s pomočjo evrov iz EU. Ker pa je z vsemi kazalniki v prvi tretjini 213 občin in je uravnoteženost razvoja eden od ključev certifikata, zanj izpolnjuje vse pogoje.

Vipava prva po naložbah, Nova Gorica po zadolženosti

Z naložbami na prebivalca (v minuli mandat ni šteto leto 2014) vse krepko prekaša Vipava. Na vsakega občana je vložila 1731 evrov, druga Kobarid in Kanal po 1160, četrto Cerkno 1134 in vse do Ajdovščine in Renč- Vogrskega z dobrimi 900 evri na občana. Naložbi Vipave v prečiščevanje voda in Lantherijev dvorec po velikosti zavzemata 18. in 27. mesto med vsemi. Na lestvici stotih sta le še Nova Gorica in Brda s svojim naložbama v muzeja.

Z zadolženostjo in tudi njenim povečevanjem (za leto 2014 ni podatkov) v minulem mandatu visoko deseto mesto v državi zavzema Nova Gorica. Sicer pa so občine v regiji malo zadolžene. Ob nezadolženi občini Miren-Kostanjevica in z le nekaj tisočaki zadolženima Vipavi in Tolminu je še pet občin zadolženost znižalo. Najbolj Cerkno in Šempeter-Vrtojba (za 250 in 207 tisočakov). Res pa je, da so nekatere občine letos najele nove kredite.

Skrbi podatek o šolajoči se mladini

Goriške občine nad slovensko povprečje dvigujejo nižja brezposelnost, gospodarska razvitost, okoljska naravnanost, nizka kriminaliteta in še nekaj drugih. V spodnjo polovico pa jo potiskajo demografski podatki. Čez 50 odstotkov aktivnih prebivalcev imata samo Cerkno in Idrija, vse razen občin Brda, Renče-Vogrsko in Vipava pa imajo negativni selitveni prirast in nadpovprečno število upokojencev.

Najbolj zaskrbljujoč je podatek o šolajoči se mladini. Če se v Ljubljani, ki je na prvem mestu, šola približno 13 odstotkov mladostnikov, se jih v najboljši občini v regiji - znova Vipavi - 10,7 odstotka. Vse ostale občine imajo pod desetimi odstotki šolajočih se, najmanj Bovec.

Sinteza vseh kazalnikov pravi, da so občine Goriške s količnikom razvitosti v minulem mandatu nazadovale. Izjema sta Vipava, ki je uspela skočiti za odstotek nad slovensko povprečje, in Renče-Vogrsko, ki je ohranilo svojo triodstotno nadpovprečnost. Najviše, 32 odstotkov nad povprečje (štiri odstotke manj kot prej), sega druga najbolj razvita občina v državi Šempeter-Vrtojba.

SAŠA DRAGOŠ