Kam po denar za potrojene stroške?
Obilno sneženje je, podobno kot Idriji, še nekaterim drugim hribovitim občinam močno povečalo stroške za zimsko službo. Ker zanjo država pri izračunu primerne porabe vsem občinam priznava enak, nični strošek, bodo lahko tiste “zasnežene” priškrnile le drugim zakonitim obveznostim. Ali pa ... Bo skupni strošek dosegel mejo, zaradi katere bi lahko razglasili naravno nesrečo?
LJUBLJANA, IDRIJA>“Ne zdi se mi modro, da pridemo v situacijo, ko bo vsak večji sneg opredeljen kot naravna nesreča. V tem primeru Slovenija ne bo sposobna le oceniti škode, ampak je tudi poplačati v nekaj naslednjih desetletjih”, je v državnem zboru razmišljal minister za obrambo Aleš Hojs. Idrijski poslanec Samo Bevk (SD) se je namreč nanj in na ministra za infrastrukturo Zvonka Černača obrnil s pobudo, naj država v tej zimi prizadetim občinam priskoči na pomoč.
Drago breme snega
“Proračun Idrije znaša 20 milijonov, povečani stroški zimske službe v višini 700.000 evrov pa predstavljajo kar 3,5 odstotka. Glede na primerno porabo, ki je za Idrijo izračunana na 7,8 milijonov evrov, pa to pomeni skoraj desetino. To je katastrofa.”
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami med te uvršča tudi posledice visokega snega in snežnih plazov. Eden je s ceste proti Idrijski Beli v Idrijco odnesel celo človeka, prav plazovi, je dejal Bevk, pa so poleg debele snežne odeje dodobra zaposlili ne le komunalne delavce, ampak tudi gasilce in reševalce. Letošnji “stroški zime “ na Idrijskem bodo zato namesto načrtovanih 300.000 znašali milijon evrov.
“Proračun Idrije znaša 20 milijonov, povečani stroški zimske službe v višini 700.000 evrov pa predstavljajo kar 3,5 odstotka. Glede na primerno porabo, ki je za Idrijo izračunana na 7,8 milijonov evrov, pa to pomeni skoraj desetino. To je katastrofa,” je ministroma razlagal Bevk. Podobno prizadete občine je pozval, naj škodo prijavijo vladi, da bodo lahko posledice hude zime opredelili kot naravno nesrečo.
Kam pa pridemo?
Minister Hojs, ki je tudi zaradi še nepovrnjene škode po drugih ujmah skušal prepričati v nesmiselnost tovrstnega početja, je povedal, da podobnih pobud iz občin ni. Skupna škoda pa mora doseči vsaj 0,3 promila državnega proračuna, če naj razglasijo naravno nesrečo.
Podobno je menil Černač, rekoč, da se stroški niso povečali samo občinam, pač pa tudi državi, in bo primanjkljaj treba nadomeščati s prerazporejanjem denarja. “Če bo po zaključku zimske sezone ocenjeno, da sredstev ne bo mogoče zagotoviti, bo treba najti vire za pokrivanje te izjemne situacije,” je menil. Ministra sta zagotovila, da bodo sprožili ocenjevanje škode, če bo to predlagalo večje število občin.
Nepravično breme snega
Ker se pobuda za razglasitev posledic snega kot naravne nesreče neprizadetim zdi pretirana, je Bevk opozoril tudi na možnost reševanja zadrege s pravičnejšim izračunom tako imenovane primerne porabe občin. Skladno s predpisi jo zdaj izračunavajo na osnovi števila prebivalcev in površine posamezne občine ter dolžine lokalnih cest. “Ni opredeljeno, koliko stroškov ima z zimsko službo katera od obalnih občin in koliko jim imajo tiste gorske ali vsaj više ležeče. Teh pa ni malo,” je Bevk vrgel rokavico, ki jo ministra v odhajanju nista mogla pobrati.
Je pa Černač zagotovil, da nasledniku pušča proračun s tretjino večjim zneskom za modernizacijo državnega cestnega omrežja kot v predhodnem letu. “Za približno 25 milijonov evrov gre. Z njimi bomo v veliki meri sanirali tudi del poškodb, ki bodo nastale zaradi letošnjih izjemnih zimskih razmer,” je povedal.
A lokalnim skupnostim ta denar ne bo pomagal popraviti njihove najbolj prizadete prometnice, v Občini Idrija pa je vseh kar za 386 kilometrov. Dober milijon evrov (desetino manj kot lani), ki ga je s proračunom namenila vzdrževanju, preplastitvam in posodabljanju prometnic, pa je zima že snedla. SAŠA DRAGOŠ