Kamor pride Ida, zaseje dobro voljo

MIREN > “Ida s svojimi deli vedno prinaša še dobro voljo in nasmeh. Ko pomislim nanjo, vedno dobim to asociacijo,” je na nedavnem odprtju razstave likovnih del amaterske slikarke Ide Kocjančič v kavarni novogoriškega Eda centra poudarila umetnostna zgodovinarka Petra Paravan.

“Če v gozd zatuliš, dobiš tuljenje nazaj, če pa zapoješ, dobiš nazaj pesem,” je Idin moto. Kljub težkim življenjskim preizkušnjam, leta 1985 je, denimo, imela hudo prometno nesrečo in v bolnišnici je preživela pet mesecev, je namreč vedno nasmejana in naokrog seje dobro voljo. Kamorkoli pride, stresa šale iz rokava in s svojo komunikativnostjo brez težav sklepa nova poznanstva. “Poznam same dobre ljudi, sploh nobenega čudaka,” prostodušno pove.

Zdi se, da ima njen dan več kot 24 ur. Za domači društvo upokojencev in društvo žena vodi prireditve, sodeluje v pevskem zboru društva žena in navdušuje s svojimi dramskimi nastopi. Nazadnje se je na prednovoletni prireditvi Društva žena Miren-Orehovlje prelevila v simpatičnega Ribenčana. V okviru projekta društva upokojencev Starejši za starejše pa obiskuje starejše na domovih in jim prinaša dobro voljo. Rada je v središču dogajanja. Z možem Janezom jo je moč srečati povsod, kjer diši po ljubiteljskem ustvarjanju, udeležuje se najrazličnejših družabnih prireditev po vsej Sloveniji.

Slikati je začela po prometni nesreči, ko ni mogla hoditi in je iskala nekaj, kar bi jo zaposlilo in odgnalo črne misli. “Televizija me ne zanima, čas raje porabim za ustvarjanje,” pravi. Tako je začela svoje občutke prenašati na platno, posebej od leta 1988, ko se je upokojila. Znanje je pridobivala na številnih tečajih in ker je čopič vse bolje vihtela, se je začela predstavljati na razstavah. Doslej je imela že 16 samostojnih in kar 195 skupinskih razstav.

Najraje slika vedute in stare predmete, za svoja dela dobiva tudi nagrade, denimo ekstempore, ki se jih udeleži približno sedem na leto. Posebej se je razveselila, ko je na natečaju Zveze društev upokojencev Slovenije prejela prvo nagrado za naj novoletno voščilnico 2013. Od 120 prispelih iz enajstih slovenskih društev upokojencev je komisija kot najboljše izbrala njene štiri voščilnice, poslikane s kmečkimi motivi. Je članica kar dveh društev amaterskih likovnih ustvarjalcev - tolminskega in renškega. V obeh ustvarjajo pod mentorstvom akademske slikarke Jane Dolenc. In ker je širokega srca, Ida svoje slike pogosto podari v dobrodelne namene.

Poleg slikanja ji gredo dobro od rok tudi pesmi. V rime zliva svojo nežno dušo in marsikateremu poslušalcu se je ob njenih pesniških nastopih orosilo oko.

Pozornost vzbuja s svojim notranjskim naglasom, ki je njen zaščitni znak, čeprav se je iz Cerknice v Miren preselila pred več kot tremi desetletji. Kot pravi, ljubi slovenski jezik. “Mama in stric, ki sta živela v Benečiji, sta mi vedno pripovedovala, kako so se morali boriti za vsako slovensko besedo, in zelo sem huda, ko na prireditvah pri nas pojejo v angleščini,” pristavlja. S slikami se bo v kavarni Eda centra predstavljala do 12. februarja.

ALENKA OŽBOT