Katarzično v “novi” Kanin
Morali so narediti veliko napak, da so Bovčani po stečaju kaninskega smučišča vendarle spoznali, da morajo različni pogledi zakopati bojno sekiro. Pot do 40 milijonov evrov vredne naložbe v prenovo Kanina je dovolj jasna, cilj je uresničljiv, bo pa zelo težko. Predpogoj je lokalno sodelovanje, pridobiti bodo morali denar EU za gondolsko žičnico in poiskati partnerja z denarjem, znanjem in trgi.
BOVEC > Če bi se včerajšnji posvet, na katerem so se na pobudo LTO Bovec zbrali strokovnjaki, politiki, bovški ponudniki in še mnogi, ki so zanj po naključju izvedeli, zgodil pred nekaj meseci, bi se morda izognili zaprtju smučišča. Ker se na Bovškem krešejo različni interesi in zamere, kar so zelo dobro zaznali tudi gostje od drugje, so na posvetu prišli prav nasveti od zunaj.
Nova koncesija za žičnico
Nekdanji dolgoletni sekretar Združenja slovenskih žičničarjev Dušan Božičnik je bil zelo jasen: “Bovec potrebuje strokovno komisijo za Kanin, tehnični vodja bi lahko bil dr. Jože Duhovnik s fakultete za strojništvo, ki je prispeval oceno stroškov za prenovo poškodovane gondolske žičnice. Poleg domačinov priporočam člane iz drugih smučarskih okolij, kot so Kranjska Gora, kjer so se ponudniki povezali, Rogle in Krvavca.”
Ker je s stečajem ATC Kanin usahnila tudi koncesija za gondolsko žičnico s statusom javne infrastrukture, predlaga dogovor z lastnikom Hypo Leasingom, da upravljanje zaupa občini, kar bi omogočilo iskanje denarja EU.
Kanin z Bovcem ni izjema
Direktor direktorata za turizem Marjan Hribar dojema bovško katarzo oziroma očiščevanje s streznitvijo in stečajem smučišča kot možnost za nov, pozitivni začetek.
Tudi dr. Jože Duhovnik, ki je sodeloval s pomočjo video konference, je opozoril, da je skrajni čas za delo na strateškem dokumentu za prenovo Kanina.
Ob tem je spomnil, da so tudi Vogel, Kobla in še kakšno slovensko in tuje smučišče morala skozi katarzo, da so ljudje spoznali, da potrebujejo turiste: “Dolina naj se poveže. različni poli naj prispevajo najbolj strokovne ljudi, naj se pogovarjajo in skupaj bodo našli pot.”
V smučarski destinaciji Wegrein-Kleinarl živi v dveh vaseh 4000 ljudi, tam imajo 250 kilometrov smučarskih prog. Ustvarijo milijon nočitev letno. Okoli 400 ponudnikov, družinskih podjetij, skupaj z sponzorji, zbere 1,6 milijona evrov letno za turistični razvoj. Plačujejo turistični davek, saj od turizma živijo. Njihova organizacija je lahko zgled Bovcu in ostalim smučarskim centrom v Sloveniji. Ponekod se pri nas že začenjajo povezovati na podoben način.
Brez očitkov ni šlo
Čeprav je moderatorka posveta, promotorka uspešne avstrijske destinacije Wegrein - Kleinarl Polonca Blažič konstruktivno usmerjala pogled sodelujočih v razpravi naprej, brez očitkov za nazaj ni šlo. Nekdanji župan in poslanec Danijel Krivec, skupaj z mnogimi, ne more razumeti, zakaj župan Siniša Germovšek v akciji za reševanje Kanina solira in zakaj že marca, ko so ponudniki to zahtevali, ni oblikoval skupine za reševanje smučišča: “Če bi se takrat povezali, bi zagotovo našli rešitve, da bi gondolsko žičnico popravili za 100.000 evrov, zdaj, po stečaju, se je strošek dvignil na milijon evrov.” Ne razume, kakšen projekt je bil osnova za dodatno analizo stroškov in prednosti prenove smučišča, če župan pravi, da to ni bila je razvojna strategija PGI Management iz Andore. Germovšek je pojasnil, da jo je zahtevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Ponudniki, ki v celoti ali delno živijo od turizma, bi sodelovali v podpori kaninskemu smučišču tudi z denarjem, vendar jih nihče ne povabi in ne organizira. “Komunikacija med občino in nami je slaba. Če naj sodelujemo, moramo vedeti, kaj se dogaja, “ je opozorila lastnica gostišča Danica Komac, ki je ponudila pomoč pri povezovanju. NEVA BLAZETIČ
