Keltika jim je vzela parkirišča

SLAP OB IDRIJCI > Mladina, ki skrbi za kopališče, skupaj s krajevno skupnostjo (KS) upa, da bo občina čim prej kopališče uredila z vsem, kar spada zraven, tudi s parkirišči. Toda občina to nalogo, skupaj z urejanjem kopališča v Bači pri Modreju, odmika proti letu 2020. Pa čeprav so urejena kopališča z ustrezno ponudbo lahko atraktivna vaba in vir zaslužka za podjetne ljudi.

Za poležavanje na plaži je na Slapu ob Idrijci sicer dovolj prostora, za avtomobile pa ne. Zaparkirani se gnetejo ob ozki dostopni cesti do mosta prek Idrijce in s tem povzročajo slabo voljo tudi med kmeti, ki imajo zemljišča na levem bregu reke in se s traktorji zelo težko ali pa sploh ne morejo prebiti z glavne ceste in nazaj.

Ob rekah v zgornjem Posočju se gnete na tisoče kopalcev iz cele Slovenije in tujine. Ob Nadiži se s parkirišči trudijo, ob Soči in Idrijci je vse po starem. Kopalno poletje je res kratko, a zaradi svoje butične izjemnosti si zasluži več pozornosti lokalnih oblasti, menijo domačini.

Pločnik je zaprl parkirišče

V preteklosti je še šlo, toda z obnovo Keltike skozi naselje so se zadeve zaostrile. “Ker so projektirali brez posvetovanja z nami, so s pločnikom zaprli prostor pri trgovini, gostišču in pošti, ki je v preteklosti v času velike poletne obremenitve dobro služil kot neurejeno parkirišče. Projektanti so formalno razumeli, da tam mimo vodi javna pot, toda mi smo si jo vsi delili in tudi nihče ni imel proti občasnemu parkiranju. Vsaj gramoz bi nasuli, da bi lahko prek pločnika ljudje parkirali na nekdanjem parkirišču,” meni predsednica KS Špela Mrak. Kot pravi, imajo s parkiranjem probleme tudi tamkajšnji ponudniki. V škripcih so ljudje s Šentviške planote, ki morajo nekje na Slapu parkirati vozilo, preden se z avtobusom odpeljejo v tovarne.

Projektanti Keltike so nameravali zožiti tudi križišče z dostopom do ceste proti Idrijci in naprej proti Kosmačevi domačiji. Temu so se domačini še pravočasno uprli. Za mesec dni so prekinili delo, da so našli rešitev. Prostor za parkiranje bi lahko našli med glavno cesto in lokalno proti Idrijci. “Seveda če bo občina od lastnikov pripravljena zemljišče odkupiti po ceni stavbnega, ker je tako v prostorskem načrtu opredeljeno,” pojasnjuje Mrakova. Poleg tega je možnost manjšega parkirišča tudi nad cesto v ovinku proti Šentviški planoti, kjer naj bi sicer uredili ekološki otok, za avtomobile pa bi lahko uredili le tri parkirna mesta, kar je premalo. Glede urejanja območja, ki je v toplih poletjih zelo obremenjeno, je torej odprtih vprašanj še veliko, a so rešljiva. Pogovori z občino potekajo.

Slap je brez slapa

Delo mladine na Slapu je vse pohvale vredno. Samoiniciativno v teh dneh vsak dan pobirajo smeti za obiskovalci. “Človek ne more verjeti, da so med nami še taki packi. Tudi mi smo s svojimi družinami na plaži in želimo si, da je čista. Zato pospravimo,” pravi Mrakova, ki prihaja iz generacije, ki je ponovno obudila kopališče.

Še pred desetletji je Slap ob Idrijci slovel po slapu. Odkar so tam zgradili male HE, o njem ni več ne duha ne sluha. “Ne uspemo se dogovoriti, da bi vsaj v kratki kopalni sezoni nekaj vode teklo čez zajezitev za lepši turistični pogled. Ekonomija premaga vse,” je razočarana Mrakova. Pod zajezitvijo zevajo jame, ki se jim nihče noče približati. Nekoč je mladina z vriski skakala prek slapa.

Kopališče je bilo znano že med obema vojnama. Še pred tem so se tam množično kopali vojaki v zaledju soške fronte, kar razkrivajo izjemno zanimive fotografije v bližnji gostilni. Na Slapu je bila tudi pralnica za vojake, v kateri so delale okoliške žene in dekleta. V 70-tih letih je vse romalo tja na kopanje, konec 80-tih let se je Slap zapuščeno zarasel. Nova generacija domačinov z Mrakovo vred je v začetku 90-tih let posekala robidovje in od takrat dalje z velikim srcem in po svojih močeh skrbijo za kopališče.

NEVA BLAZETIČ

Ker so izgubili še parkirišče ob Keltiki, se avtomobili drenjajo “eden čez drugega”.