Kemija sicer je, ni pa predanosti
Matej Arčon in Boris Popovič sta na začetku prejšnjega mandata napovedovala tesno sodelovanje med mestoma oziroma mestnima občinama. Vse skupaj pa je ostalo pri dveh zaporednih srečanjih. Na vprašanje, zakaj, nobeden od županov danes nima pravega odgovora.
NOVA GORICA, KOPER > Koper in Nova Gorica sta najpomembnejši primorski občini, mestni središči, zato bi morali biti nosilki razvoja. Občini bi lahko sodelovali na področju turizma, si izmenjevali dobre prakse, se skupaj prijavljali na projekte, denimo za celostno obnovo javne razsvetljave.
Tako sta spomladi in poleti 2011, nekaj mesecev po začetku prejšnjega mandata, sodelovanje med primorskima središčema zastavila župana Nove Gorice in Kopra Matej Arčon in Boris Popovič. A že po dveh srečanjih je vnema, kot kaže, povsem zbledela.
Koprski župan na vprašanje, zakaj, nima pravega odgovora. “Ne vem, z Matejem Arčonom se dobro razumeva. Res je, da se nismo našli pri zgodbi o odlagališču odpadkov, a odnosi so dobri. Odločno sem ga podprl tudi pri kandidaturi za mesto podpredsednika v Združenju mestnih občin Slovenije,” je povedal Boris Popovič.
Matej Arčon vidi več prihodnosti v skupnem delu vseh slovenskih mestnih občin kot v severno-južni primorski navezi.
“Na začetku mojega mandata Združenje mestnih občin Slovenije še ni bilo aktivno, zato smo bili nekoliko več v kontaktih z Mestno občino Koper kot bližnjo primorsko mestno občino. Zdaj pa smo slovenske mestne občine preko tega združenja zelo povezane: izmenjujemo izkušnje, sodelujemo, rešujemo skupne probleme, in sicer tako s koprsko kot tudi z ostalimi mestnimi občinami,” je prepričan Arčon.
Potrebe ali želje po večjem sodelovanju med občinama, ki bi morala biti “motor razvoja v regiji”, kot sta se sama pred kratkim izrazila, pa ne eden ne drugi ne vidita. Nekega tesnejšega sodelovanja med mestnima občinama Nova Gorica in Koper sicer tudi v minulih letih, ko so ju vodili drugi župani, ni bilo.
VESNA HUMAR