Kitajske osice v hladilniku čakajo na napad
Kostanjevi šiškarici, najbolj nevarnemu škodljivcu (zlasti gojenih vrst) kostanja, se obeta črn scenarij. Agencija za okolje je namreč končno prižgala zeleno luč za vnos kitajske parazitske osice (Torymus sinensis), edinega naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice. Osice, ki smo jih že uvozili iz Italije, zdaj na hladnem čakajo na pravi trenutek, da bodo lahko napadle šiškarico, ki je v zadnjih nekaj letih dodobra oklestila pridelek kostanja, in jo - upajmo - uničile.
NOVA GORICA > Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Nova Gorica je že poleti leta 2013 zaprosil za dovoljenje za vnos tujerodnega naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice, tako imenovane parazitoidne osice. Ker agencija za okolje (Arso) tedaj ni izdala pozitivnega mnenja, uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dovoljenja ni mogla izdati. Arso je sredi letošnjega februarja končno premagal nezaupanje do edinega naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice in mu na stežaj odprl vrata na šest območij v Sloveniji, od tega dve na Primorskem: na območje Ravnice (nad Novo Gorico) in na Vrtojbensko polje. Dovoljenje je prišlo ravno še pravi čas, saj začne kostanj konec marca ali v začetku aprila brsteti.
Kostanjeva šiškarica je v Evropo prišla iz Azije, k nam pa pred dobrimi desetimi leti iz Francije, s pošiljko sadik pravega kostanja. Kemične snovi, ki jih ta škodljivec izloča, dražijo rastlinsko tkivo; namesto listov in poganjkov se na vejah oblikujejo jajčaste zadebelitve - šiške. “Drevesa so tako sredi poletja videti, kot bi bila na pol gola, saj nimajo dovolj listne površine. Poganjki se ne spreminjajo v socvetje in nato v plod, tako da ni pridelka ... V zadnjih letih je, denimo, samo na Goriškem od 80 do 90 odstotkov manj kostanja,” opozarja Seljak. Roke vijejo tudi čebelarji; kostanjeva paša predstavlja kar tretjino pridelave medu.
Trenutno so na hladnem
Parazitske osice, ki so prezimile v lanskoletnih šiškah (zadebelitvah), je KGZ Nova Gorica že uvozil iz Italije. Šiške so postavili na hladno, da bi upočasnili razvoj osic. “Osice so ta trenutek še v fazi ličinke. In da se ne bi prezgodaj izlegle iz bub, smo šiške postavili v hladilnik na temperaturo pet stopinj Celzija. Ko bomo ocenili, da je kostanj v takšni razvojni fazi, da bo začel odganjati, bomo dali šiške na toplo in tako omogočili, da se iz bub razvijejo parazitske osice,” pojasnjuje Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin pri KGZ Nova Gorica.
Po približno desetih dneh, ko bodo osice tudi spolno dozorele, jih bodo strokovnjaki zavoda odnesli na dogovorjenih šest lokacij po Sloveniji, kjer so nasadi gojenega kostanja, in jih spustili v naravo. “Osice poiščejo mlade šiške na kostanjevih drevesih in vanje zabadajo svojo dolgo leglico ter tako odložijo jajčeca v notranjost šiške, kjer so ličinke šiškarice. Iz jajčec se razvijejo ličinke parazitske osice, ki se prisesajo na ličinke šiškarice in jih dobesedno izpijejo,” usodo kostanjeve šiškarice opisuje Seljak.
V Italiji, kjer je šiškarica prisotna od leta 2002, so v petih letih s pomočjo osice dosegli tudi 90-odstotno zatiranje šiškarice.
Osice bi vzgajali sami
Bojazen, da bi parazitska osica poleg kostanjeve šiškarice napadla še kakšno drugo vrsto šiškaric ali kakšno drugo domačo žuželko, je povsem odveč, miri Seljak. “Osice so specializirane zgolj za kostanjevo šiškarico, drugo jih ne zanima. Poleg tega strokovnjaki v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer s kitajskimi osicami uspešno zatirajo kostanjevo šiškarico, niso ugotovili nobenih negativnih vplivov na okolje,” še dodaja. “Glede na bližino bi se osice iz Italije prej ali slej k nam razširile po naravni poti, a zakaj bi čakali, če pa lahko pospešimo naselitev in tako zaščitimo kostanje,” je prepričan Seljak.
V Italiji, kjer so osico s Kitajske vnesli že pred desetimi leti, so njeni učinki že zelo vidni. V zadnjih petih letih so dosegli tudi 90-odstotno zatiranje šiškarice. “Pri naših zahodnih sosedih se da sicer kupiti tudi že izležene osice, a odločili smo se, da jih bomo poskusili vzgajati sami. Seveda bo treba počakati, da vidimo, kako se bo zadeva sploh prijela. Parazitska osica ima eno samo generacijo na leto, tako da bo naslednja iz šišk izletela šele prihodnjo pomlad ... Drugo leto bo potomstva najbrž še zelo malo, zato bomo morali osice ponovno uvoziti. Če bomo seveda dobili ustrezno dovoljenje uprave za varno hrano,” je oster Seljak.PETRA VIDRIH
