Kjer zgodovina živi v čast in ponos
V ponedeljek, na 60. rojstni dan idrijskega muzeja, se je vanj z razvejano dejavnostjo “vrnil” ustanovitelj Janko Trošt (1894-1975). Idrijčanom so ga iz pozabe pomagali obuditi Ribničani, ki jim je muzej oblikoval pet let pozneje in Troštovi sorodniki, ki so za ogled darovali njegovo obsežno zbirko akvarelov z motivi Idrije.
IDRIJA>Janko Trošt - oče idrijskega in ribniškega muzeja, je po krivici pozabljen Primorec. Rojen na Razdrtem je kot učitelj služboval po vsej Sloveniji in ji ustvaril nedojemljivo bogato zapuščino. Ne preseneča, da so v Ribnici pravkar zaokrožili kar tri spominska leta nanj in ga na 60. rojstni dan njegovega prvega muzejskega otroka - “ vrnili” v Idrijo. Na najboljši evropski tehnični muzej iz leta 1997 in varuha dobršnega dela živosrebrne dediščine na Unescovi svetovni listi bi bil Trošt prav gotovo ponosen.
Skrbno varovan zaklad
Bogata kronika, ki jo je nanizala direktorica Muzeja Ivana Leskovec v slavnostni večer in leto, je poklon vsem, ki so in še ohranjajo idrijsko in cerkljansko dediščino. “Ponosna sem na ekipo muzejskih delavcev. Uspešnost ocenjujemo po odmevu v okolju. Glede na število obiskovalcev smo prepoznavni. Z lepim obiskom naših razstav, predavanj, delavnic odmevamo v lokalnem okolju. Strokovna javnost naše delo potrjuje z nagradami,” se je Leskovčeva zahvalila vsem sodelavcem muzeja.
Zahvalil se jim je tudi župan Bojan Sever: “Vi ste tisti, ki ste znali našo dediščino iztrgati pozabi in dati mrtvim razstavnim eksponatom življenjsko energijo. Predstavljajo zaklad. Veliko ljudi ga je ustvarjalo, da danes lahko pripoveduje zgodbe. Moral je priti tudi človek, ki v dediščini ni prepoznal le zgodovinske vrednosti, ampak potencial prihodnosti. To je bil Janko Trošt.”
Poleti leta 1950 je Trošt, učitelj zemljepisa na idrijski gimnaziji in poverjenik Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov LR Slovenije, sklical pripravljalni odbor, da je bil poltretje leto pozneje muzej dejansko oblikovan.
Troštovo izgnanstvo - pravljica za Idrijo
Učitelj, ravnatelj ribniške meščanske šole, je bil leta 1946 odpuščen iz službe in izbrisan iz volilnega imenika iz nepojasnjenih razlogov. Po vrnitvi državljanskih pravic je dobil službo v Idriji. Ob jubileju je v muzejski galeriji zaživela njegova zapuščina akvarelov idrijske arhitekture, ki jih je v pripravah na ustanovitev muzeja, slikar po duši, naslikal s fotografsko natančnostjo. Muzej bogati veliko njegovih reliefov in slik, tudi znameniti škafar ob vhodu na razstavo o pol tisočletju rudnika. Akvareli pa so novo odkritje. “Idrijčane vežejo s preteklostjo. Trošt nam pričara pravljico mesta, ki ne obstaja več in bi brez njegovih slik počasi zbledela,” je poudarila umetnostna zgodovinarka Ana Sever Božič, ki je Troštovim slikam ob dokumentarni pripisala tudi izjemno likovno kakovost.
Ribniški del razstave odstira tisa Troštova znanja in dejanja, zaradi katerih so bila tri njemu posvečena leta komajda dovolj. Oživlja ga kot gledališčnika, lutkarja, misleca, raziskovalca, pisca, topografa, rezbarja in še in še. “Z razstavo smo poskušali objeti raznolikost, pestrost in večplastnost Janka Trošta. Bil je človek poln vedenj in znanj, z izrazitim darom opažanja,” je kustosinja ribniškega muzeja Marina Gradišnik.povabila na srečanje z Ribničanom primorskih korenin.
Priložnosti do 24. marca, kolikor bo razstava odprta, ne gre zamuditi. Osupljivi, po krivici pozabljeni Primorec, na razstavi še vedno uči. Ker je bil “svojevrsten človek, ki je je videl čez planke, preskočil vsa polena, ki jih je dobil pod noge in je v okvirjih preteklosti videl prihodnost. Videl jo je v muzejih, brez katerih ne bi bilo nobenega naroda in njegove identitete,” kot je praznični večer zaokrožila Marjeta Mikuž. iz Narodnega muzeja.
SAŠA DRAGOŠ
