Kras že zeleni, obnova gozda pa bo trajala leta
Predstavniki zavoda za gozdove so na Cerju danes predstavili natančne podatke o škodi zaradi požara na Krasu in sanacijski načrt za obnovo gozdov, kar bo trajalo več let. Za obnovo so pripravili nabor 27 drevesnih vrst, temeljila pa bo na hrastih, javorjih in črnem boru. Pogorišča na Krasu že zelenijo, kar priča o tem, da je narava že začela s sanacijo, kmalu pa bo na terenu tudi stroka.
MIREN - KOSTANJEVICA >“Obnova gozda na kraški gmajni je tek na dolge proge. V pravih trenutkih bo treba sprejemati prave odločitve in se odločati na podlagi tega, katere drevesne vrste so bile tu v preteklosti in katere bi bilo smotrno imeti v prihodnje, pri tem pa upoštevati tudi, kaj pričakujejo domačini, kako to območje varovati v prihodnje in podobno,” je na predstavitvi najnovejših podatkov o postopku izdelave načrta sanacije gozdov, poškodovanih v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije, povedal Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
Izpostavil je, da je sanacijski načrt izdelan do te mere, da lahko vanj vključijo tudi druge in tuje gozdarske strokovnjake, javnost in ostale organizacije, najbolj ključno pa se mu zdi sodelovanje z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo.
Največji gozdni požar v Sloveniji v številkah
Vodja sežanske enote ZGS Boštjan Košiček je postregel z nekaj podatki o posledicah požara, ki je 14 dni divjal po Krasu. Zajel je 3707 hektarjev veliko območje, od tega 2902 hektarja gozda. 862 hektarjev je bilo javnih gozdov, 2040 hektarjev zasebnih gozdov. Poškodovanih je bilo 1241 hektarjev gozda črnega bora, 442 hektarjev visokih gozdov listavcev in 1219 gozdov panjevcev.
1054 hektarjev gozdov je bilo poškodovanih več kot 90-odstotno. 1449 hektarjev od 51- do 90-odstotno, 325 hektarjev od 11- do 50-odstotno in 74 hektarjev do 10-odstotno. Skupaj je bilo poškodovane 177.051 kubičnih metrov lesne mase, od tega dve tretjini iglavcev in tretjina listavcev.
Kot je povedal Košiček, je požar pokazal tudi na potrebo po spremembah strategije preventivnega varstva, saj se je izkazalo, da na 0bstoječih intervencijskih prometnicah ob večjem požaru, ko je udeleženih več vozil, prihaja do težav. Omenil je tudi, da bo treba črni bor, ki je bil do zdaj osnovna vrsta za melioracijo kamenišč, v prihodnje mešati predvsem z listnatimi vrstami.
V zvezi z razmiki med naselji in gozdom, o čemer se je veliko govorilo, je poudaril, da je ZGS zaraščene površine dolžan prevzeti šele po 20 letih, v vmesnem obdobju pa so ta območja požarno najbolj ogrožena.
Pogozditi nameravajo tretjino pogorišč
Matej Kravanja z ZGS, ki je natančneje predstavil načrt sanacije, je opozoril, da je ta še v nastajanju, da so vse številke še preliminarne in se bodo dopolnjevale.
Med kriteriji za obnovo gozda je izpostavil tri prioritete. Najprej sečnjo poškodovanega drevja ob stanovanjskih objektih in javni infrastrukturi, potem obnovo gozdov iglavcev, kjer so gozdovi popolnoma pogoreli - s tem naj bi začeli že v pozni jeseni -, tretja prioriteta pa je obnova mešanih in listnatih gozdov.
Obnova dveh tretjin pogorelih površin naj bi potekala naravno, tretjina pa umetno. S pogozdovanjem skupaj okrog 900 hektarjev površin nameravajo začeti na pobočjih proti Vipavski dolini, potem na skalnatem območju proti Brestovici, kasneje pa še drugje. Pri tem naj bi osem odstotkov predstavljala sadnja, 92 odstotkov pa setev.
“Za obnovo smo pripravili nabor 27 drevesnih vrst. Želimo si, da bi obnova temeljila na hrastih, javorjih in črnem boru, ostale bi bile podporne drevesne vrste,” je še pojasnil Kravanja. Za obnovo je predvidenih 150.000 sadik, 6800 kilogramov lahkega semena in 20 ton težkega semena.
Pripravljajo kampanjo za nabiranje semen
“Pravkar pripravljamo kampanjo za nabiranje semen v jeseni. Na roko nam gre to, da je bil letos obrod semen nekoliko večji,” je povedal Andrej Breznikar z ZGS. Za zagotovitev sadik bo potrebnega nekoliko več časa. Prepričan je, da bo ministrstvo ob potrditvi sanacijskega načrta poskrbelo tudi za denar za njegovo izvedbo.
“Pri obnovi je najbolj pomembna biotska raznovrstnost. Vrstna in genetska pestrost omogočata razpršitev tveganja za uspevanje bodočih gozdov v času podnebnih sprememb,” je povedala Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije.
“Potrebujemo prave korake v pravo smer, vsakega napačnega nam narava ne bo odpustila,“ je opozoril župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. Dejal je tudi, da se narava že prebuja, saj pogorišča že zelenijo. “Letos bo Kras jeseni zelen, namesto rumeno-rdeč kot običajno,” je še povedal in dodal, da bo proces obnove trajal kar nekaj let, preden bodo na Krasu spet lepi, urejeni gozdovi.