Kmetijska ministrica podpira zaščito rebule
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec se je na današnjem obisku v Goriških Brdih seznanila s težavami tamkajšnjih vinogradnikov in ostalih kmetovalcev. Podprla je prizadevanja za čezmejno zaščito najbolj znane vinske sorte rebula, ki jo pridelujejo v četrtini vseh briških vinogradov.
DOBROVO > V rebuli vidijo italijanski vinogradniki in vinarji iz ravninske Padske nižine tržno priložnost, zato so začeli saditi vinske trse rebule. Vendar ima slednja tam drugačne možnosti rasti, saj je namakana, predvsem pa ima drugačen okus kot rebula, ki zraste na gričevnatih legah Brd na slovenski in italijanski strani, je povedal direktor Kleti Brda Silvan Peršolja.
Rebula z ravnine in s pobočij
Pridelava rebule je v Brdih bistveno težja kot v dolini, kjer jo sadijo v mivko, v Brdih in Vipavski dolini pa raste v lapornatih tleh na pobočjih.
“Potekajo pogovori o tem, na kakšen način bi lahko razdelili rebulo po različnih legah, na tisto v dolini, ki se jo prideluje v komercialne namene, in tisto, ki raste na avtohtonih tleh in daje drugačne pridelke. Rebula iz ravnine ne dosega takih kvalitetnih rezultatov kot briška, skupno jima je samo ime,” je povedal eden večjih vinarjev Igor Simčič.
“Rebula je sinonim za Brda”
Mi smo obdržali rebulo tudi v časih, ko so prevladovali chardonnayi, različni pinoti in druge sorte, je poudaril Peršolja: “Rebula je sinonim za Brda, v nas je globoko prepričanje, da lahko na zahtevnih svetovnih trgih zmagamo le z rebulo. Seveda smo vinarji tu opravili svoje delo in naredili tako rebulo, ki je všeč svetovnim ljubiteljem vina. Sedaj, ko rebula dobiva ime, so prišli zraven taki, ki nikoli v življenju rebule niso niti poznali.”
Vinogradniki s slovenske strani Brd so se zato začeli že pred nekaj leti pogovarjati s kolegi iz italijanske strani. Rebulo bi radi zaščitili na mednarodni ravni, vendar so postopki zaščite predolgi in bi bili čez nekaj let lahko že prepozni. Zato je potrebno ukrepati v kratkem času, so še prepričani vinarji, ki so se zbrali na pogovoru z ministrico Pivčevo.
Ministrica za kmetijstvo jim je zagotovila, da jim bo pomagala pri njihovem prizadevanju, tudi pri povezovanju z vinarji na italijanski strani Brd.
Sicer pa je s prisotnimi vinogradniki spregovorila tudi o hitrejšem in učinkovitejšem črpanju evropskega denarja na področju kmetijstva. Briški kmetje so tu kot glavno težavo izpostavili birokracijo, ki bi jo bilo potrebno zmanjšati in tako sredstva približati tudi tistim, ki ne poznajo dolgotrajne in zapletene poti do njih.
