Kmetom, ki so prezgodaj orali, je zemlja ušla
Delovna vnema se kmetom tokrat ni obrestovala. Tisti, ki jih je lepo vreme v decembru in januarju zvabilo, da so preorali njive, so naredili veliko napako. Burja na veliko odnaša zgornjo plast zemlje ter jo nanaša v melioracijske jarke in struge potokov, pa tudi v okoliške hiše. Na Ajševici so tako v petek in soboto doživljali skoraj peščeni vihar.
GORIŠKA >“Vidljivost je bila nenadoma nič, kot bi se znašel pred zidom,” so pripovedovali vozniki, ki so v petek zvečer peljali po cesti od Ozeljana do Vogrskega. Regionalko so kasneje zaprli, še prej pa je nekaj avtomobilov končalo svojo pot pod cesto.
Igrišče postalo peskovnik
Zemlja, ki jo je burja nosila z bližnjih njiv, pa ni povzročila preglavic le v prometu. Škodo imajo tudi lastniki hiš, v katere je veter nosil drobce posušene zemlje. “Tega imamo polno hišo. To je droben prah, ki gre povsod,” so nam povedali nekateri stanovalci gruče hiš ob vipavski regionalki na Ajševici. Zemlje je bilo toliko, da so jo cestarji z asfalta odstranjevali z bagersko žlico. Travnato igrišče med hišami je burja spremenila v peskovnik, dvorišča pa prekrila z rjavo odejo ter ustvarila pravcate majhne sipine.
Odneslo najrodovitnejšo plast
“Predvsem v krajih z burjo kmetje ne bi smeli orati pred koncem februarja. To jim vedno priporočamo,” pravi Anka Poženel, kmetijska svetovalka na Kmetijskem zavodu v Novi Gorici. A nekateri se prenaglijo. Tokrat je močna burja prišla v sušnem vremenu in odnaša zgornje premrznjene plasti zemlje.
Škoda bo velika. Po prvih grobih ocenah je uničenih vsaj 200 hektarjev ozimnih žit, na 400 hektarjih neposejanih njiv pa je odnašalo odnašalo humusno plast. “Zdaj pa, ko piha že toliko časa, odnaša grudice zgornje plasti tudi tam, kjer še niso preorali, denimo z njiv, s katerih so jeseni pospravili koruzo,” dodaja Poženelova.
Sosed, a je ta zemlja vaša?
Melioracijski jarki in struge potokov so marsikje zasuti z nanešeno zemljo, tudi struga hudournika Lijak v Šmihelu. “Treba jo bo čimprej odstraniti. Idealno bi bilo, da bi kmetje prst odpeljali nazaj na svoje njive, a saj se ne ve, čigava je,” razmišlja svetovalka. “Odstranjevanje zemlje z delovnimi stroji bo gotovo drago. Upamo, da bodo občine pri tem pomagale,” pravi.
Rešitev pred burjo bi bila tudi v zazelenitvi njiv prek zime, predvsem pa je treba na poljih znova urediti vetrobranske pasove zelenja, poudarja Poženelova. “Zeleni pasovi, ki ščitijo pred burjo, so bili predvideni v melioraciji v zgornji Vipavski dolini. Sčasoma pa so to začeli sekati in odstranjevati. To je zelo povečalo škodo,” je prepričana strokovnjakinja za poljedelstvo. Domačini sicer pravijo, da take burje, kot so ji priča zdaj, ki odnaša zemljo z njiv, ni bilo že od leta 1985. KG, AS