Knjiga je najlepše darilo

Goriška
, posodobljeno:

V centru Nove Gorice se bodo od danes do petka spet ponujale - knjige. Podobno kot spomladi Knjige pod jelkami tudi tokrat ne bo zgolj sejem kakovostne literature, pač pa bodo prepletale še pogovore, glasbo, delavnice ...

Šotori na Bevkovem trgu že čakajo na stojnice s knjižnimi 
novostmi.
Šotori na Bevkovem trgu že čakajo na stojnice s knjižnimi novostmi.

NOVA GORICA > Da je festival dogodek, ki ga Nova Gorica potrebuje in si ga zasluži, v Društvu humanistov Goriške vedo že dolgo, prvič pa so dobili potrditev decembra lani, ko so Knjige pod jelkami uvedli. Letos spomladi so ga nadgradili v Mesto knjige in v tem duhu nadaljujejo. “Prve Knjige pod jelkami so bile tipanje prostora in so bile zgolj sejem. Ko smo videli, da je prostor zrel, smo spomladi naredili festival s celostnim programom, ki pokriva aktualne teme. Dobro se je obnesel in na enak način je zasnovan zimski. Poleg stojnic z založbami bodo na sporedu pogovorne narave, glasba, film, tudi vinske degustacije ...” našteva vodja DHG Miha Kosovel.

Festival se vključuje v decembrsko dogajanje v centru mesta, a hkrati ostaja svojstven. Tokrat nima jasno začrtane rdeče niti, bo pa vsak dan postavil nekoliko bolj v ospredje neko tematiko. “Začnemo s stripom, sreda je ves dan posvečena temu, kar je poimenovano kot znanstvena fantastika. V petek bomo, denimo, z Jurijem Paljkom in Ervinom Hladnikom - Milharčičem zaključili temo o meji, da lahko začnemo temo 70. obletnice Nove Gorice, ki bo prihodnje leto,” pravi Kosovel. Danes bodo Zoran Smiljanič, Matej Kocjan in Tanja Komadina govorili o stripih, jutri bodo gostili Tiborja Hrsa Pandurja in Dragana Živadinova, v četrtek Ireno Štaudohar in podobno.

Knjiga je vedno odlično darilo, tudi samemu sebi. “Vidi se, da na Goriškem ljudje berejo, zato hočemo ponuditi širok izbor dobrih knjig. Te je treba brati s svinčnikom, s tem knjižnim sejmom Novogoričanom ne bo treba več podčrtovati v knjižnici izposojenih knjig, pač pa jih bodo lahko imeli doma in jih preštudirali,” ga dopolni Aljaž Bašin.

Festival ima po njunem mnenju lepo prihodnost. Tudi zato, ker so ga ljudje dobro sprejeli. “Vsakič smo ga naredili bolj ambiciozno, kot je okolje pričakovalo. Ne potrebuješ poceni trikov. Če ponudiš kvalitetno in dostopno kulturno ponudbo, bodo ljudje vedno radi prišli. Računam, da bi v nekaj letih postal eden od pomembnejših slovenskih literarnih festivalov,” meni Kosovel.

MITJA MARUSSIG