Ko dobiček ne gre v žepe
Socialno podjetništvo je pri nas še v povojih, tudi zato, ker ga zakonodaja ne spodbuja, kot bi ga lahko. Ima pa velik potencial. Informacije, kako ustanoviti in voditi socialno podjetje, je mogoče po novem dobiti v prostorih RRA severne Primorske v Novi Gorici.
NOVA GORICA > Medtem ko je socialno podjetništvo v Evropi in v svetu vse bolj razvito, v nekaterih državah pa ta del podjetništva ustvarja že med tremi in štirimi odstotki bruto družbenega proizvoda, se v Sloveniji šele dobro vzpostavlja. Nekateri so sicer že dosegli kar zavidljiv uspeh, na primer mladi Ajdovec Matevž Slokar, vodja S project, ki se ukvarja z izobraževanjem brezposelnih mladih iz socialno ogroženih družin. Ali pa Marinka Volk, ustanoviteljica prvega izmed sedmih centrov vnovične uporabe v Sloveniji. Na severnem Primorskem, na primer, deluje tudi Moja štacuna, ki jo vodi Liljana Brajlih ...
V Sloveniji sta sicer sprejeta zakon in strategija o socialnem podjetništvu, po katerih so ta podjetja izenačena z ostalimi. Kar ni v redu, meni direktor RRA Črtomir Špacapan, saj zakonodaja ne predvideva nobenih olajšav oziroma spodbud. Prav slednje pa bi bilo zelo pomembno, ker dobička, ki ga ustvarijo, ne delijo med lastnike oziroma družbenike, pač pa ga vložijo spet v podjetje in se, po Špacapanovih besedah, vrača v socialno okolje, kjer je bil ustvarjen.
Prav zaradi nedorečene zakonodaje je socialnih podjetij v Sloveniji še vedno manj, kot bi jih lahko bilo, manj pa je tudi védenja oziroma informacij o njih, na primer kako delujejo. V pomoč je zdaj nova informacijska točka, ki so jo v okviru podjetniškega centra odprli na sedežu RRA severne Primorske v Novi Gorici. Tam zainteresiranim nudijo vse informacije o tem, kako ustanoviti socialno podjetje in kako v njem poslovati.
MITJA MARUSSIG