Ko so “fabrike” krojile življenje
Mip, Meblo, Tekstina, Ideal, Lipa, frnaža v Biljah je le nekaj “fabrik”, ki so svoj čas na Goriškem pomenile več kot le službo, ampak so krojile življenje ljudi, zdaj pa so le še zaprašen spomin. “Industrijska dediščina niso le stavbe, pač pa tudi izdelki in vrednote,” pravi etnologinja Inga Miklavčič Brezigar. V Goriškem muzeju jo z razstavo in zdaj še s katalogom trgajo iz pozabe.
NOVA GORICA > Pogled na številne, nekdaj mogočne tovarne na Goriškem, ki so bile poznane ne le v Jugoslaviji, pač pa tudi v svetu, je danes klavrn: opuščene hale se sesedajo vase, ponekod je v njih še najti stroje, nekatere so že porušili. Tiste, ki še stojijo, pričajo o drugačnih časih, tistih, ko je “fabrika” še pomembno krojila življenje v nekem okolju. “V manjših krajih je bila 'fabrika' center dogajanja, skrbela je tudi za kulturne in druge dejavnosti. S tem se je oblikovala delavska kultura, ki je v zdajšnjih časih ni več,” pojasnjuje Inga Miklavčič Brezigar, soavtorica razstave na gradu Kromberk, skupaj s Klavdijo Figelj in Borisom Blažkom.
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.