Kolesarski turizem naj bo ena od paradnih ponudb
Ker kolesarji od vsepovsod že kupujejo vstopnice za dele ali pa celotno kolesarsko pot Trans Slovenija, ki poteka tudi v Posočju, so domači kolesarji skupaj z mojstri sekači in številnimi prijatelji zavihali rokave in čistijo tiste dele poti, ki jih je prekrilo po žledu polomljeno drevje.
TOLMIN > Od kolesarskega turizma, ki ga premišljeno razvijajo in ponujajo tudi s pomočjo novih zloženk, si v Posočju in širše po Smaragdni poti obetajo vse več prihodkov.
“Ne smemo dopustiti, da bi kolesarji iz vse Evrope kupovali karte za uporabo poti, potem pa bi naleteli na neprehodne trase, prepredene s polomljenim vejevjem. S tem bi si naredili dolgoročno škodo,” povod za čistilne akcije predstavlja za kolesarstvo odgovoren v LTO Sotočje Peter Dakskobler.
Po zadnjih podatkih je celoten Trans Slovenia RichTrack kupilo 163 posameznikov. V to številko niso všteti nakupi posameznih delov poti. Če bi upoštevali vse, bi bilo kupcev približno 200. Pričakujejo nakup dodatnih 100 GPS sledi. Doslej so prodali 265 knjig Trans Slovenia. Pričakujejo, da bo letos vsaj 700 do 800 kolesarjev prevozilo celotno turo Trans Slovenia.
Prvo akcijo so uspešno izpeljali konec marca, z njimi bodo nadaljevali tudi ta mesec. Najzahtevnejša in nevarna dela opravijo mojstri sekači, za njimi čistijo kolesarski ljubitelji skupaj s prijatelji. “Konec marca smo skupaj s sekači očistili približno tri kilometre poti na pohodniški in občasno tudi kolesarski trasi Alpe Adria Trail na Kolovratu in izključno kolesarsko traso na Bučenici. Sodelovalo je 30 prostovoljcev kolesarjev, med katerimi so mnogi povezani v kolesarskem odseku tolminskega planinskega društva. Pomagali so kajakaši,” je z uspehom prve akcije zadovoljen Dakskobler. Kot pravi, si bodo del poti Alpe Adria iz Volč na Kolovrat od planincev “sposodili” tudi za tekmo v času Outdoor festivala. Upali so sicer, da bodo uredili kolesarsko pot po Rommlovih sledeh iz prve svetovne vojne, vendar jim zaradi prehudega žleda to še ni uspelo.
Skrbništvo nad atraktivno traso
Čistili bodo tudi krožno traso kolesarskega maratona od Tolmina do planine Razor in navzdol v Tolminske Ravne skozi Zadlaz Čadrg v Polog in Tolmin. “S planinci se dogovarjamo, da bi skrbništvo nad to traso prevzeli kolesarji,” napoveduje Dakskobler.
Najbolj prizadete so poti na nadmorski višini od 500 do 900 metrov. Kdor se odpravi po poti Alpe Adria ali po kolesarskih poteh, ki so začrtane v vodniku Trans Slovenija, to višino prečka vsaj dvakrat v enem dnevu. Kot pravi Dakskobler, so se za začetek osredotočili na ključne odseke, bo pa še trajalo, preden bodo očistili vse.
Vzporedno kolesarji iz Posočja aktivno delajo na razvoju kolesarske destinacije v Posočju in širše. Pri tem poskušajo povezati vse, ki so kakorkoli vpleteni, od lastnikov zemljišč do društev in lokalnih skupnosti. Vse te napore vlagajo, da bi tvorno sodelovali pri pripravi zakonodaje, s katero bi legalizirali skupno dogovorjene kolesarske poti. Kot je znano, so kolesarji z vseslovensko akcijo preprečili, da bi zakonsko prepovedali kolesarjenje v naravnem okolju.
Vprašanja, na katera sta Jan Klavora in Peter Dakskobler skupaj z ostalimi udeleženci skušala odgovoriti na delavnicah, ki so jih v Posoškem razvojnem centru pripravili v okviru čezmejnih evropskih projektov iCON in Inter Bike, so bila, kako doseči, da bo kolesarski produkt sčasoma postal enakovreden “paradnim konjem” turizma na severnem Primorskem in njegovih bližnji okolici: vodnim športom v Posočju, zimskim športom v Kranjski Gori in Cerknem, kulinaričnemu turizmu v Goriških brdih in igralništvu v Novi Gorici. Turistične ponudnike, ki so se udeležili delavnic, so med drugim lahko seznanili tudi s tem, kakšne so lastnosti uspešnega ponudnika tovrstnega turizma.
Kolesarstvo naj bo blagovna znamka
Načrtujejo blagovno znamko za kolesarsko slovensko transverzalo Trans Slovenija, ki jo začrtujejo skupaj s kolesarskim zanesenjakom in avtorjem kolesarskih vodnikov Ulijem Stanciu iz Nemčije. Trasa sever - jug poteka iz Kranjske Gore prek Vršiča v Bovec in čez Stol v Kobarid. Od tam se dvigne v vas Krn, se spusti v Polog in čez Kolovrat usmeri v Brda. Ena veja naj bi potekala prek Matajurja v Brda. Od tam se pot nadaljuje čez Kras vse do slovenske obale. Pripravljajo se na risanje kolesarske poti vzhod - zahod. Seveda bodo ob tem upoštevali vse zahteve zakonodaje, ki je v pripravi. Dakskobler si želi, da bi se ob kolesarskih poteh vzporedno razvijala raznolika ponudba, pisana na kožo kolesarjem.
O tem, kako naj Slovenija postane kolesarska destinacija, se pogovarjajo na delavnicah, ki jih skupaj z Dakskoblerjem vodi Jan Klavora.“Cilj teh dogodkov je, da na lokalni ravni ugotovimo, kaj lahko sami oziroma lokalne skupnosti in turistične organizacije naredimo za razvoj tega perspektivnega turističnega produkta,” pojasnjuje Dakskobler. Izpeljali so jih v Kobaridu, Idriji in Novi Gorici, v kratkem bo posvet potekal v Kranjski Gori.
NEVA BLAZETIČ
