Kolesarstvo naj bo paradni konj
Šentviška planota je s svojo lego in okoli 40 kilometrov asfaltiranih in makadamskih poti v Posočju med najbolj vabljivimi za kolesarjenje. V zadnjem času tej ponudbi namenjajo vse več pozornosti, pred kratkim je izšla zloženka o kolesarjenju po planoti. Veliko bo treba še postoriti, med drugim bi potrebovali izposojevalnico koles in dodatno gostinsko ponudbo s prenočišči, ugotavljajo domačini.
ŠENTVIŠKA PLANOTA > Na planoti imajo to prednost, da je kolesarjenje po njej relativno nezahtevno in primerno prav za vsakogar. Le vzpon iz doline se vleče, zato mnogi kolo raje pripeljejo z avtomobilom.
“Razpredene ceste, ki se zlijejo z okoljem, povezujejo številne vasi, osamele kmetije, senike, jase ... Številne med njimi so domačini v preteklosti gradili z golimi rokami. Škoda bi bilo zavreči njihov trud. Obstajajo zapisi in dnevniki, kako so v začetku prejšnjega stoletja hodili po orodje, predvsem krampe, lopate in dinamit v Italijo, kako so klesali skale, ki so jih uporabili za podporne zidove,” pojasnjuje Matevž Ozebek iz turističnega društva Šentviška planota.
Zaradi spoštovanja do prednikov in da bi s turizmom domačini dodatno zaslužili, se je društvo ob podpori LTO Sotočje usmerilo v razvijanje ponudbe za kolesarje, ki postajajo vse bolj pomembni gostje v Posočju.
Kolesarski paradni konj
Da imajo velik potencial za razvoj kolesarskega turizma, so zaznali že pred dvema desetletjema. Organizirali so kolesarske maratone, tudi poti so označili, vendar ključnega preskoka niso naredili. “Zdaj pa smo se odločili, da mora kolesarski turizem postati naš paradni konj. Korak na tej poti je izdaja zloženke z zemljevidom za kolesarje, pri čemer nam je pomagala LTO Sotočje. Prinaša informacije o številnih zanimivostih, naravnih in etnoloških posebnostih,” je zadovoljen predsednik turističnega društva Aleš Poljak. Kot pravi, domačini sami kosijo ob cestah, vzdržujejo številne poti, jih dodatno označujejo. “Kolesarjem smo z novo potjo omogočili tudi dostop do najvišjega vrha planote, do 974 metrov visokega Črvovega vrha z razgledno točko. Kolesarjenje je vse bolj vabljivo tudi zato, ker z Občino Tolmin postopoma urejamo centre vasi.”
Enotno označevanje
Za razvoj kolesarskega turizma odgovoren v LTO Sotočje Peter Dakskobler pojasnjuje, da je naslednja naloga enotno označevanje poti: “Odločili pa smo se, da počakamo na sprejem pravilnika o označevanju javnih poti, ki bo dal usmeritve za enotne oznake za kolesarske poti po celotni Sloveniji. Po cestah na planoti sicer so smerokazi, vendar bi za kolesarje potrebovali dodatne.” Na planoti potrebujejo tudi izposojevalnico koles. Morda se bo z večjim obiskom kdo opogumil s to dejavnostjo. V prehodnem času zagato rešujejo tako, da najavljenim skupinam kolesa posodijo domačini. Bi pa potrebovali tudi več turističnih postelj in še kakšno gostilno s ponudbo hrane. Imajo le eno na Pečinah.
Lokalne zgodbe vključiti v globalno
Kot pravi Dakskobler, so v zadnjem času regionalni zemljevid Smaragdne kolesarske poti dopolnili s serijo lokalnih zloženk.
“Izrednega pomena za celotno dolino pa je prihod številnih daljinskih poti, kot so Čezmejni kolesarski krog, Adriabike, Trans Slovenija in Slovenska turnokolesarska pot, ki so namenjene pohodnikom in gorskim kolesarjem. Na te kolesarske hrbtenice priključujemo lokalne kolesarske zgodbe s ciljem, da bi postopoma oblikovali enovito kolesarsko ponudbo,” napoveduje Peter Dakskobler.
Ponudbo za kolesarje med drugim razvijajo tudi s pomočjo denarja EU v okviru projekta Bimobis, ki povezuje številne partnerje na obeh straneh slovensko italijanske meje z vodilnim partnerjem, Občino Tolmin. Projekt se sicer ravno izteka, je pa postavil odlično izhodišče za nadgradnjo ponudbe.
NEVA BLAZETIČ
