Komunala naj bi postala povsem javna
Koncesija, ki je bila pred dvema letoma podeljena Komunali Idrija za opravljanje gospodarskih javnih služb, bo kot kaže edina. Do izteka pogodbe sredi prihodnjega leta naj bi občina odkupila deleže zasebnikov v družbi in jo organizirala kot javno podjetje.
IDRIJA> Občina je več let pred podelitvijo koncesije za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb Komunali Idrija kolebala med to možnostjo in preoblikovanjem družbe v povsem javno podjetje. Pred dvema letoma se za odkupe zasebnih deležev ni odločila, sedaj pa je v proračunu za prihodnje leto zanje rezervirala 250.000 evrov.
Iz delno v povsem javno družbo
Komunala je že sedaj javno podjetje, saj je občina Idrija njena 57,9-odstotna, občina Cerkno (v slednji opravlja le odvoz odpadkov) pa 10,2-odstotna lastnica. Tretji po vrsti so z desetinskim lastništvom zaposleni, preostalih 21 odstotkov pripada petim zasebnim družbam. Do izteka koncesijske pogodbe, s katero je občina Komunali oddala v najem in upravljanje vso svojo komunalno infrastrukturo, junija prihodnje leto, naj bi občina zasebne deleže odkupila in Komunalo preoblikovala v povsem javno podjetje. To je v Sloveniji prevladujoča praksa. Po lastništvu je namreč kar 72 oziroma 85,7 odstotkov tovrstnih podjetij javnih, 66,7 odstotkov med njimi pa v stoodstotni lasti občin.
Da bo manj kratkih stikov
Razlog je pričakovano lažje, bolj učinkovito poslovanje in nadzor za občane vitalnih storitev. Komunala, kljub 15.000 evrov visoki lanski izgubi, dela dobro. Direktorica Vesna Miklavčič pravi, da je cilj družbe kar najboljša storitev za uporabnike in tako bo tudi v javnem podjetju. “Veliko temelji na znanju, zaupanju in dobrih odnosih med nami in občino. Le najboljše sodelovanje in jasne strokovne podlage so pogoj za dobre rezultate in zadovoljstvo občanov. Ker takih usmeritev večkrat ni bilo, smo se srečevali s težavami pri upravljanju infrastrukture,” pravi Miklavčičeva.
Do kratkega stika je prišlo tudi pred dnevi na seji sveta občine. Komunala je svetnikom predložila obsežen program izvajanja vseh gospodarskih služb in zanje nujnih naložb v prihodnjem letu. Ker ji občina ni posredovala smernic, kaj od potrebnega bo mogoče uresničiti, so svetniki oporekali sprejemu presplošnega programa, prepričani, da je krivda za “spisek želja” na strani Komunale ... Župan Bojan Sever jih je naposled le prepričal, da “Komunala mora ugotoviti vse, kar je potrebno, čeprav proračun za uresničitev nima denarja.”
Miklavčičeva največjo prednost javnega podjetja vidi v možnosti poslovanja z javnimi naročili. Ker je preoblikovanje proces, ki zahteva precej časa, ne verjame, da bi ga lahko izpeljali do junija. “Pričakujem, da bo junija potreben podpis aneksa h koncesijski pogodbi. Občani pa organizacijske spremembe ne bodo občutili,” zagotavlja.
SAŠA DRAGOŠ